Pred kratkim sem objavila video, ki je postal eden najbolj gledanih v zadnjem času in je zaokrožil med številne gledalce.

Sem v njem oponašala druge, sebe ali vse nas?

Večini je bil video smešen, nekateri so bili ogorčeni, v meni pa je še poglobil notranjo “okroglo mizo”, ki se nenehno odvija med “bodi trajnostno usmerjena” in “varčuj tako, da kupuješ poceni robo”.

Danes sem to “okroglo mizo” preselila v tole kolumno. Dobrodošli in začnimo!

Naj najprej odgovorim na začetno vprašanje – v videu sem oponašala vse nas. Živimo v času obilja, kjer so izdelki predstavljeni na tako super zvit način, da nas velikokrat nerazumsko navdušijo, kot na primer “polena, ki gorijo”. Sama to morda čutim še močneje, ker sem kot vplivnica in ustvarjalka vsebin za podjetja vsakodnevno izpostavljena posnetkom, ki se stekajo v slovenski prostor družbenih omrežij. Must have, nova kolekcija, super priročni žepki na pajkicah, makeup essentials – zdi se, kot da se kopamo v produktih a jih konstantno potrebujemo še več.

Rada se navežem na pojem “investirati”, ki ga uporabljam pri večini svojih nakupov. Z možem narediva temeljite raziskave, ko gre za nakup ponev, elektronike, športne opreme itd. Kadar širiva takšno miselnost, ne čutim, da kogar koli v kaj prepričujeva – le spodbujava k večjemu premisleku. K temu, da se stvari kupi takrat, ko jih zares potrebujemo, in takšne, ki bodo dolgo trajale.

Ampak AliExpress je le en klik stran, Temu je celo v slovenščini! Če bo ta članek bral moj dostavljalec (živjo, Andraž!), bi vam znal povedati, da tudi na moj naslov včasih prispe kakšen paketek s kitajskimi pismenkami. Kaj je notri? Morda “premium rože”? Kitajske trgovine me premamijo na dveh področjih. Prvi so to pripomočki za ustvarjanje – flomastri, nalepke, trakovi … Kot milenijka sem prepričana, da morajo biti moje individualne želje izpolnjene, zato tam naročim stvari, ki jih v Sloveniji ne najdem. Ali pa ne vem, kje iskati. Če pa jih že najdem, so najverjetneje itak iz Kitajske. Drugo področje so fotografski pripomočki, kot so filtri, lažja stojala, čistilni seti itd. Nad kupljenim nimam niti ene pripombe, včasih le slabo vest.

Kaj bi bil torej moj nasvet kot nekdo, ki ne mara skrajnosti? Kupi, ko res potrebuješ, in tisto, kar potrebuješ. Razlikuj med “nujno rabim” (na primer nov palični mešalnik, ker se je stari pokvaril) in med “ne rabim nujno, ampak mi je zelo všeč” (na primer set novih LED lučk). Raziskuj svoje individualne želje in ciljaj na nekaj vmes - varčnost s ščepcem priboljškov.  Pri spletnem nakupovanju vedno dobro preberi komentarje o izdelku (na sami strani, Redditu itd.). Popravljaj in skrbi za stvari, ki jih že imaš. Tisto, česar ne potrebuješ, podari ali prodaj naprej. 

Zaključimo z enim mojih najljubših stavkov: “Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni.” Ampak vsi bomo kdaj izbrali poceni stvari - lahko to vseeno storimo premišljeno?

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.