Avtor: Katja Sreš, dne 1. july 2021, 17:07

Načeloma spremembe podpiramo, ker ponavadi pomenijo korak naprej, na boljše. Te dni smo v situaciji, ko temu ni tako. S sprejetjem novega Zakona o vodah ne bomo le obstali na mestu, naredili bomo številne korake nazaj. Od tam pa je pot skorajda neprehodna, saj jo bodo ovirale že postavljene bencinske črpalke, hoteli in oglasni panoji. Če si tega ne želite, vas vabimo, da 11. 7. in na predčasnem glasovanju obkrožite PROTI.

Ker se je debata o naši skupni, najpomembnejši dobrini spolitizirala do neprepoznavnosti, navajamo nekaj strokovnih, apolitičnih mnenj in razlag, ki vam lahko pomagajo ustvariti lastno mnenje. Nismo strokovnjaki za vode, smo strokovnjaki za odpadke, a 100 % zaupamo predlagateljem referenduma in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z vodami. In v tem krogu bi morala potekati debata o tako pomembnih spremembah. Potem se ne bi bali za nazadovanje, ampak bi se pogovarjali le o napredku za skupno dobro.

Posledice, ki nas čakajo, če se zakon sprejme

  1. Ogrožanje površinskih in podzemnih voda: Nove gradnje ogrožajo površinske vode, ki so neposredno povezane s podzemnimi vodami. Podzemne vode pa so glavni vir pitne vode v Sloveniji. 
  2. Nove gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki vključujejo tudi izpuste odpadnih voda in/ali uporabo škodljivih in nevarnih snovi. Dovoljena bi bila namreč gradnja npr. hotelov, restavracij in gostiln, nakupovalnih in trgovskih središč, bencinskih servisov, parkirišč in javnih cest. Dovoljeni bi bili tudi drugi objekti, namenjeni uporabi večjega števila ljudi, kar že samo po sebi povečuje tveganje za onesnaženje okolja.
  3. Gradnje objektov, ki niso v javno korist in niso javno dobro. “Objekti v javni rabi” je zavajajoč termin, saj so ti objekti lahko v zasebni lasti. Prav tako so sicer teoretično namenjeni vsem, a je za njihovo uporabo pogosto potrebno plačati.
  4. Povečane možnosti za privatizacijo dostopa do vode (ker luknje v zakonodaji to omogočajo). Voda je naše javno dobro, ki mora biti dostopna vsem. Novi zakon pa bi dovolil več možnosti gradenj objektov v zasebni lasti na vodnih in priobalnih zemljiščih ter s tem ponudil tudi več možnosti za privatizacijo dostopa do vode.
  5. Poslabšanje poplavne varnosti: Funkcija priobalnih območij je med drugim blaženje poplav. Na ta območja se namreč lahko razlijejo visoke vode in s tem jih imamo manj drugje, recimo v strnjenih naseljih (kjer poplav ne želimo). Če bi priobalna območja omejili z novimi gradnjami, bi si torej naredili medvedjo uslugo. Pozidana priobalna območja pa bodo tudi oteževala vzdrževanje vodotokov, kar bo dodatno povečalo poplavno nevarnost.

Stališča strokovnjakov

https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=140808358140855&id=108208474734177