Ekologi brez meja smo 24. oktobra 2017 v sklopu okrogle mize ‘Zavržena hrana v javnem sektorju’ predstavili prvo pilotno raziskavo v Sloveniji o stanju in možnostih preprečevanja zavržene hrane v eni bolnišnici in domu za starejše. Rezultati v sklopu projekta Ne meč’mo hrane stran! so pokazali, da preračunano na državno raven bolnišnice letno zavržejo za vsaj 5.700 ton oz. za 6.700.000 € hrane, domovi za starejše občane pa vsaj 3.060 ton oz. za 6.700.000 € hrane.

Povzetki okrogle mize so dostopni na tej povezavi. 

Uvodoma je zbrane na okrogli mizi s pomenom prizadevanj za zmanjšanje zavržene hrane seznanila prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je podala slikovite primerjave, kot npr.: “S tem ko zavržemo 151.000 ton hrane na leto, zavržemo tudi okoli 10 % energije; če ne bi zavrgli nič hrane, ne bi potrebovali 6. bloka TEŠ.”

Po predstavitvi sodelovanja z Zvezo društev upokojencev Slovenije in predstavitvi vladnega Programa za prehod v zeleno gospodarstvo, ki postavlja javni sektor v vlogo zgleda ostalim, in ključnih ugotovitev projekta, so predstavniki različnih javnih institucij na okrogli mizi predstavili poglede, ključne težave in možne rešitve za zmanjševanje zavržkov hrane.

(foto: Maša Kores)

Vsi prisotni so se strinjali, da problem zavržene hrane naslavlja vrsto drugih problemov; od potrebe po boljši prehranski oskrbi bolnikov do problema slabih medčloveških odnosov. “Zavrženo hrano v bolnišnici plačamo trikratno, najprej surovine za pripravo obrokov, nato plačujemo odvoz ostankov in na koncu še slabo prehranjenost bolnikov, ki podaljšuje bolnišnično dobo zdravljenja,” je kot ključno ugotovitev opisala Irena Sedej iz novomeške splošne bolnišnice, ki je pristopila kot prva bolnišnica pri nas, ki se je problema zavržene hrane lotila celovito.

Direktor Doma upokojencev Nova Gorica, Bojan Stante, je predstavil pozitivno zgodbo doma, ki se je že pred leti povezal z drugimi lokalnimi ustanovami v prizadevanju za delitev viškov hrane socialno ogroženim posameznikom. Ob tem je navzočim zastavil pomembno vprašanje: “Ali obstajajo HACCP predpisi tudi v zabojnikih, po katerih brskajo ljudje za hrano?”

Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, Andrej Pristovnik, in predstavnica Ministrstva za zdravje, Marjeta Recek, sta soglasno poudarila, da so najpomembnejši podatki. Trenutna definicija zavržene hrane in metodologija zbiranja podatkov sta med boljšimi v Evropi, potrebujemo pa konkretne podatke s terena. Strinjala sta se tudi, da to sicer ne opravičuje dejstva, da ne bi storili nadaljnjih korakov - primere dobre prakse je potrebno prenesti tudi na druge ustanove.

V vzgojno-izobraževalnih zavodih se dnevno razdeli 608.000 obrokov, letni strošek nabave živil v teh zavodih pa znaša 140 milijonov EUR. Velik del teh stroškov gre za odvoz zavržene hrane je na primeru številk pojasnila Irena Simčič iz Zavoda RS za šolstvo. Da šole in vrtci sicer že dosegajo napredke na tem področju se je strinjala tudi Andreja Barle Lakota z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je kot ključna problema izpostavila kompleksnost predpisov in prevelike zahteve staršev: “Razčistiti bomo morali, do kje segajo individualne pravice in kaj je javno dobro.”

Vidika javnih naročil se je dotaknila Urška Skok Klima z Ministrstva za javno upravo. Poudarila je, da problemi zavržene hrane in solidarnosti presegajo sistem javnega naročanja. “Težave v javnih zavodih predstavljajo pomanjkanje in preobremenjenost kadrov, finančne omejitve in nezadostna lokalna samooskrba,” je še poudarila Skok Klima.

Vse fotografije dogodka si lahko ogledate tukaj. 

Vidnejše medijske objave o okrogli mizi:

• Delo, V dveh javnih zavodih ostane za letalo in štiri slone hrane
• MMC, V vsaki bolnišnici na leto ostane skoraj 700 vozičkov nedotaknjene hrane
• Večer, Ko juhe, solate, sadje vsakodnevno romajo v koš
• 24ur.com, Bolnišnice letno zavržejo za vsaj 5.700 ton hrane, domovi za starejše pa vsaj 3.060 ton hrane
• Radio Slovenija 1, Zavržena hrana v javnem sektorju
• TV Slovenija 1, Slovenec letno zavrže 73 kilogramov hrane