Proizvodnja hrane se bo do leta 2050 morala povečati za 70 %, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva, po drugi strani pa globalno zavržemo tretjino vse pridelane hrane. Po nekaterih podatkih ima zavržena hrana celo večji vpliv na podnebne spremembe kot plastika, njeno preprečevanje pa prispeva k več ciljem mednarodne Agende 2030 za trajnostni razvoj.

18. marca 2019 je v organizaciji Zavoda Povod in platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč SLOGA potekala nacionalna konferenca z naslovom V hrani je moč. Dogodek je bil tudi sklepno dejanje 9. Slovenskih razvojnih dni.

V preteklem šolskem letu je Računsko sodišče Republike Slovenije opravilo revizijske preglede učinkovitega ravnanja s hrano v šestih slovenskih osnovnih šolah. Namen prečne revizije (ki poteka pri več revidirancih) je bil preučiti učinkovitost rabe javnih sredstev in pravilnost postopkov javnega naročanja, upoštevanje smernic uravnotežene prehrane in pri tem ugotoviti količino hrane, ki se je na koncu zavrže.

Projekt Ne meč'mo hrane stran!, ki smo ga izvajali v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Zvezo društev upokojencev Slovenije, je uvrščen med 25 najboljših evropskih projektov za zmanjševanje količin zavržene hrane, ki se potegujejo za nagrado #reducefoodwaste. Podarite nam vaš glas in nam pomagajte postaviti Slovenijo na zemljevid dobrih praks preprečevanja zavržene hrane.

Glasovanje poteka do 27. junija na tej spletni strani.

Nasprotno, celo spodbujajo jo, kaže nova raziskava. Opaziti je hkratno naraščanje uporabe plastične embalaže in zavržene hrane.

Študija, ki sta jo pripravili organizaciji Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe poleg tega še razkriva: