V preteklem šolskem letu je Računsko sodišče Republike Slovenije opravilo revizijske preglede učinkovitega ravnanja s hrano v šestih slovenskih osnovnih šolah. Namen prečne revizije (ki poteka pri več revidirancih) je bil preučiti učinkovitost rabe javnih sredstev in pravilnost postopkov javnega naročanja, upoštevanje smernic uravnotežene prehrane in pri tem ugotoviti količino hrane, ki se je na koncu zavrže.

V postopku so preverjali upoštevanje določb vse ustrezne zakonodaje za šole in prehrano v njih, skladnost pogodb z dobavitelji, smernice šolske prehrane, cenike šol, evidence porabe sredstev itd. Kar je v tokratnem revizijskem pregledu posebno, je sodelovanje in posvetovanje z Nacionalnim inštitutom za nacionalno zdravje, programom Ekošole in nami, Ekologi brez meja.

Glede javnega naročanja so ugotovitve sodišča, da so postopki za šole prezapleteni in da morajo zato najemati zunanje izvajalce, a kljub temu pri tem prihaja do vrste nepravilnosti. Očitno je precejšen problem še posebej pri naročanju ekoloških in lokalno pridelanih živil.

Pri pripravi in postrežbi so večinoma upoštevane smernice, šole omogočajo odjavo obrokov in se ukvarjajo z ozaveščanjem o zdravi prehrani pa tudi z zmanjševanjem količin odpadne hrane. Pri tem pa količin ne merijo in ne spremljajo sistematično, prav tako pa se predlagane izboljšave ne implementirajo.

Šole učencem ponudijo viške hrane oz. hrano, ki ostane, s čimer se skupna količina zavržkov zmanjša. Pri tem pa spet ne merijo, katera hrana ostaja in v kakih količinah, da bi to lahko preprečili. Problem je očitno tudi pri neustreznem ločevanju odpadkov, dodatna finančna sredstva pa morajo šole namenjati oddaji bioloških odpadkov.

V šestih šolah so skupno naročali za 64 milijonov evrov hrane, od tega pa je 72.239 kilogramov romalo v koš. Porabi teh sredstev bi se lahko izognili tudi s šolskim kompostiranjem, javna naročila pa bi očitno morali za javne zavode poenostaviti, da šole ne bi rabile plačevat še zunanjih izvajalcev.

Tudi sodišče je v postopkih ugotovilo, da se pri prehranjevalnih navadah otrok kažejo vzorci od doma. Še posebej bistveno je, da učenci ohranjajo stik s pripravo hrane, šole pa ohranjajo nadzor in samostojnost z lastnimi šolskimi kuhinjami in ne zunanjimi izvajalci.

Imamo zelo dober sistem šolske prehrane, a verjetno bi morali več razmišljati tudi o poenostavljanju postopkov javnega naročanja, nabavi kakovostnih živilih in pripravi okusnih obrokov pa tudi intenzivnem ozaveščanju in sistematičnem merjenju količin zavržene hrane.

Dodatne informacije:

• Infografike
• Zbirno poročilo

Piše: Urša Zgojznik