V sklopu projekta Ne meč’mo hrane stran! smo v začetku novembra objavili nagradni vprašalnik za osnovne in srednje šole, ki je ponudil priliko za razmislek, kako je tema zavržene hrane vpletena v vsakdanjik posamezne šole, nam pa pomemben uvid v problematiko v javnih ustanovah. Že v projektu Volk sit, koza cela smo ugotovili, da se veliko hrane zavrže v izobraževalnih ustanovah - po naših izračunih vse šole skupaj na letni ravni za odvoz zavržene hrane porabijo 3 do 4 milijone €. To so milijoni, ki bi jih lahko namenili za učbeniške sklade, izlete socialno ogroženih učencev ...

Na vprašalnik je odgovorilo 41 šol, od tega 27 osnovnih in 14 srednjih šol. Povprašali smo jih, s kakšnimi ukrepi zmanjšujejo količine zavržene hrane in ozaveščajo o problematiki učence in zaposlene. 16 šol ima lasten vrt, pridelke pa v večini primerov uporabijo pri pouku gospodinjstva, v šolski kuhinji in za prodajo (bazarji, promocijska darila).

Srednja trgovska šola Ljubljana ima svoj vrt kar na strehi

13 šol viške hrane donira socialno ogroženim učencem, 4 od teh šol viške hrane ponudijo tudi svojim zaposlenim, nekatere pa celo socialno ogroženim občanom. Preostale šole menijo, da viškov hrane sploh nimajo, zaskrbljujoči pa so tudi primeri, ko šole nimajo lastne kuhinje in ne vedo, kaj se z viški dogaja pri podizvajalcih. Z učenci in dijaki se o zavrženi hrani večinoma pogovarjajo pri urah gospodinjstva in naravoslovnih predmetov. Več kot polovica šol v svoje dejavnosti vključuje tudi medgeneracijsko povezovanje.

Šole so se z izpolnjevanjem vprašalnika potegovale za brezplačno predvajanje filma Ne meč’mo hrane stran! (Just Eat It). Šole, ki so z udejstvovanjem na področju zavržene hrane zbrale največ točk, in si s tem priborile nagrado, so:

1. Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana,
2. OŠ Rodica,
3. Srednja zdravstvena šola Ljubljana,
4. I. OŠ Žalec in
5. Biotehniška šola Maribor.

Zakaj so nas te šole prepričale? ŠC PET, na primer, poleg vodenja dnevnika zavržene hrane angažira dijake ‘ekonadzornike,’ da svoje sošolce pri kosilu opozarjajo, da vzamejo le toliko hrane, kot jo bodo resnično pojedli, dijaki pa so tudi aktivno vključeni v sestavljanje jedilnika. Ozaveščanja o zavržkih so se lotili na še en prav posebej inovativen način - dijak 4. letnika je posnel pesem o zavrženi hrani.

OŠ Rodica v problematiko zavržene hrane vključuje tudi starše učencev (v sklopu roditeljskih sestankov in prek anket) in zaposlene na šoli.

Starše so za pomoč pri ugotavljanju prehranjevalnih navad svojih dijakov zaprosili tudi na ljubljanski Srednji zdravstveni šoli. Ugotovili so namreč, da zavržena hrana ni odvisna od naključnih meritev, ampak od prehranskih navad dijakov doma. Kljub temu da šola nima svoje kuhinje, so k sodelovanju in zmanjšanju zavržkov pozvali tudi ponudnika šolske prehrane ter omogočili brezplačno razdeljevanje ostankov pripravljenih jedi in t.i. ‘reciklirano prehrano’ (ostanki hrane se uporabijo v solatnem baru).

Zavržena hrana na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana ni tabu

I. OŠ Žalec daje velik poudarek medgeneracijskemu povezovanju, saj organizirajo dogodke, kjer starejši učence poučijo o zdravi in ekološki prehrani. Učenci že več let zbirajo recepte za pripravo jedi iz ostankov in z raziskovalnimi nalogami na temo zavržene hrane sodelujejo na različnih razpisih. Na Biotehniški šoli Maribor pa so uvedli poseben kotiček ‘Pojej me,’ kamor lahko dijaki odložijo hrano, ki je ne bodo ali je niso pojedli in jo želijo podariti sošolcu, prijatelju ali drugim dijakom. Največji napredek so naredili z odjavo vseh prijavljenih na malico ob dnevih interesnih dejavnosti (dijaki se morajo sami prijaviti, v kolikor bi malico želeli prejeti). S tem preprostim ukrepom do ostankov malice ne prihaja več!

To je le nekaj ukrepov, s katerimi so nas prepričale šole zmagovalke. Vse pohvale gredo tudi drugim šolam, ki jim za hrano v smetnjakih ni vseeno. Dodajamo še nekaj najbolj navdušujočih in preprostih ukrepov, ki so se jih lotili:

• manjši kosi kruha pri malici,
• tehtanje zavržene hrane,
• dodatno razdeljevanje hrane ob koncu pouka, 
• skupaj z upokojenci iz kraja pripravljajo tradicionalne jedi (potico, štruklji itd.),
• pridelano hrano na šolskem vrtu prodajo zaposlenim na šoli,
• zelišča in začimbe, pridelane na šolskem vrtu, pripravijo za šolska darila in šolski bazar.

Hvala vsem sodelujočim šolam in čestitke nagrajenkam! Ostalim šolam pa naj bo to izziv, da se da! Količine zavržene hrane je na preprost način mogoče zmanjšati povsod!