Pomembni koraki slovenskih občin na poti do družbe brez odpadkov
Več kot 100 ljudi se je v torek, 9. septembra udeležilo dogodka v Državnem svetu, s katerim smo Ekologi brez meja, Državni svet Republike Slovenije in Zero Waste Europe obeležili dva pomembna koraka: pridružitev prve evropske prestolnice in prvih slovenskih občin evropski mreži skupnosti na poti do Zero Waste. Prisotne sta pozdravila Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta in Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana.
“Avgusta smo v Ljubljani ločeno zbrali že 65 odstotkov odpadkov. Ljubljančani so odgovorno ravnanje z odpadki vzeli za svoj projekt. Zato sem še posebej ponosen, da je Ljubljana postala prva evropska Zero Waste prestolnica,” je povedal župan Ljubljane.
Zoran Janković (foto: Marko Mikulandra)
Gostje iz organizacije Zero Waste Europe so predstavili mrežo in nekatere najboljše prakse iz Evropske unije. Mreža združuje nacionalne organizacije, ki so praviloma nepridobitnega značaja in skrbijo za promocijo Zero Waste načel in koncepta ter za organizacijo mreže lokalnih skupnosti na nacionalnem nivoju. V Sloveniji je ravnanje s komunalnimi odpadki v pristojnosti občin, zato se mreži lahko pridružijo občine, ki morajo sprejeti Zero Waste načrt in oblikovati Zero Waste odbor. V načrtu definirajo konkretne in merljive dolgoročne cilje ter ukrepe preprečevanja nastajanja, ponovne uporabe in snovne predelave odpadkov, ki pa ne vključuje sežiganja v nobeni obliki. Naloga Zero Waste odbora, v katerem so tudi predstavniki nevladnih organizacij, je spremljanje uresničevanja načrta in doseganje ciljev ter ocena učinkovitosti sprejetih ukrepov. Nacionalna Zero Waste organizacija preveri načrt in predlaga pridružitev občine Evropski mreži.
Družbo brez odpadkov lahko gradimo le kot celotna družba, kar dokazujejo uspehi evropskih primerov dobre prakse. Pogosto so se za ta korak namreč odločile skupnosti, ki so se bile prisiljene soočiti s pomanjkanjem odlagališčnega prostora ali pa skupnosti, ki so se želele izviti iz primeža dragih in rigidnih sistemov energetske predelave odpadkov v sežigalnicah. In skupnosti so bile tiste, ki so proizvajalce spodbujale k okolju prijaznejšem oblikovanju izdelkov.
Rossano Ercolini (foto: Marko Mikulandra)
“Sistem ravnanja z odpadki ni tehnologija, pač pa dobra organizacija, izobraževanje in informiranje celotne skupnosti. Prav skupnost lahko reši 70 – 80 odstotkov težav z odpadki. Ostalih 20 odstotkov pa je potrebno vrniti v roke proizvajalcem zato, da izboljšajo oblikovanje svojih izdelkov,” je poudaril Rossano Ercolini, predsednik evropskega Zero Waste gibanja.
“V Zero Waste Europe poudarjamo, da je pot enako pomembna kot doseženi cilji. Družbo brez odpadkov namreč gradimo korak za korakom saj nas takšna zaveza prisili v nenehno iskanje rešitev kako zmanjšati količine nastalih odpadkov in kako vedno večje deleže mešanih ostankov preusmeriti v recikliranje ali kompostiranje. Visoki deleži ločeno zbranih odpadkov namreč še ne pomenijo družbe brez odpadkov,” pravi Enzo Favoino, predsednik strokovnega odbora Zero Waste Europe.
Čeprav so ključnega pomena, pa samo odpadki še ne pomenijo krožnega gospodarstva, ki je razvojna strategija Evropske unije v naslednjih 20 ali 30 letih. Predstavljajo vir sekundarnih surovin za industrijo, a so le del krožnega gospodarstva, ki pomeni premik v smeri boljše produktivnosti virov. Ob tem pa združuje gospodarsko rast in delovna mesta z zaščito okolja. Zato je pomembno, da uspemo področje odpadkov povezati z raziskavami in razvojem, zaposlovanjem ter podjetništvom in industrijo.
Tega se zavedajo vsaj nekatere občine v Sloveniji, ki so na lokalnem nivoju preko spremembe načina razmišljanja prebivalcev uspele več kot tri četrtine nastalih odpadkov koristno porabiti in ob enem še ustvariti nova delovna mesta. Župan občine Vrhnika, Stojan Jakin zato poudarja: “Osnova je zniževanje nastalih količin odpadkov. Tu lahko občine naredijo veliko. Brez pametnih predpisov na nacionalnem nivoju pa bo šlo težko.”
Stojan Jakin (foto: Marko Mikulandra)
Najboljše Zero Waste lokalne skupnosti v Evropi presegajo 80 odstotkov, nekatere celo 90 odstotkov ločeno zbranih in snovno predelanih odpadkov. A imamo tudi v Sloveniji občine, ki uspešno sledijo najboljšim v Evropi. Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica tako že danes reciklirajo preko 76 odstotkov odpadkov, na prebivalca pa letno nastane zgolj 80 kg mešanih ostankov. V prihodnjih letih bodo spodbujali ponovno uporabo, kompostiranje doma, uporabo pralnih plenic ter lokalno samooskrbo. O dosežkih Vrhnike je Zero Waste Europe izdal primer prakse, preveden v tri jezike.
Ljubljana, prva evropska prestolnica, ki se je odločila slediti Zero Waste ciljem, danes ločeno zbere blizu 60 odstotkov komunalnih odpadkov. Do leta 2025 nameravajo ločeno zbiranje dvigniti na 78 odstotkov in količino mešanih ostankov znižati na 60 kg na prebivalca letno, osredotočili pa se bodo na ukrepe preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja. Ljubljana je tako tudi opustila načrte o infrastrukturi za energetsko predelavo odpadkov. O Ljubljani, prvi evropski prestolnici na poti do družbe brez odpadkov, je Zero Waste Europe objavil sporočilo za javnost in novico so že v ponedeljek z navdušenjem objavile nacionalne organizacije po vsej Evropi in v mednarodnem prostoru.
Na posvetu smo se na primerih iz prakse lahko prepričali, da uvajanje koncepta pomeni več ločenega zbiranja in recikliranja, pa tudi nižje stroške in priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest. Na lokalnem nivoju tako pričenjamo graditi ne le družbo brez odpadkov, pač pa tudi pomembne korake na poti h krožnemu gospodarstvu.
(foto: Marko Mikulandra)
Dogodka so se udeležili predstavniki občin, ministrstev, komunalnih podjetij, nevladnih organizacij in politike. Prepričani smo, da smo tako uspeli vsaj za eno dopoldne ustvariti prostor za izmenjavo izkušenj in znanja vseh, ki sodelujemo pri ravnanju z odpadki. Takšnih strpnih, konstruktivnih in ustvarjalnih razprav si vsekakor želimo tudi v prihodnje.
V Zero Waste Slovenija pričakujemo, da bodo v naslednjih mesecih k mreži pristopile še nekatere slovenske občine.
Dodatne informacije:
