SPOROČILO ZA JAVNOST
Poliester, akril in najlon so le drugo ime za nafto in zemeljski plin
V Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki v ospredje postavlja tekstil, Ekologi brez meja opozarjajo na problematično povezavo z industrijo fosilnih goriv. 70 % naših oblačil je izdelanih iz plastike.
Ekologi brez meja, eni izmed pobudnikov Dneva v rabljenih oblačilih, ki so pred desetletjem pričeli s popularizacijo in detabuizacijo izmenjav oblačil, ob letošnjem Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov izpostavljajo povezavo med tekstilno industrijo in industrijo fosilnih goriv. To je tudi prva tema, ki jo ob podpori podjetja Hofer predstavljajo v obliki video vsebin, ki so namenjene ozaveščanju ter podpori trajnostnim procesom v izobraževalnih in drugih ustanovah.
Tekstilna industrija je z negativnimi vplivi na okolje pri proizvodnji, uporabi in odlaganju tekstilnih odpadkov po nekaterih podatkih druga največja onesnaževalka sveta. V letu 2020 smo iz fosilnih goriv proizvedli skoraj 60 milijonov ton vlaken, največ poliestra. Nedavna raziskava organizacije Changing Markets kaže, da je Rusija največji dobavitelj fosilnih goriv za proizvodnjo poliestra v Indiji in na Kitajskem. Čeprav je večina proizvajalcev oblačil prekinila sodelovanje z ruskim trgom, pa 39 največjih blagovnih znamk na tak način posredno financira trenutno dogajanje. Dobava nafte se je pri dveh največjih proizvajalcih poliestra v času vojne celo povečala - pri indijskem za kar desetkrat (mesečno zdaj uvozijo za 663 milijonov € nafte).
Ne le poraba fosilnih goriv, problematično je tudi izločanje mikroplastike, saj so prav mikrovlakna njena najpogostejša oblika. Ta imajo velik vpliv na akutno in kronično vnetje dihal. Eno oblačilo pri pranju lahko izloči več kot 1900 mikrovlaken, še posebej potratna je uporaba sušilnih strojev, saj vsak od njih letno v ozračje spusti do 120 milijonov mikrovlaken.
Okoljevarstveniki po vsem svetu zato od proizvajalcev zahtevajo spremembe poslovnih modelov in kazalnikov uspešnosti, začenši z več transparentnosti, tudi z označevanjem vsebnosti plastike v oblačilih. Ekologi brez meja v Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov apelirajo tudi na potrošnike. Največ mikrovlaken se izpere v prvih desetih pranjih, zato je podaljševanje življenjske dobe oblačilom in uporaba kosov iz druge roke najpomembnejši ukrep. Sledi izogibanje sintetičnim materialom, pri njihovem vzdrževanju pa je pomembno, da jih peremo le po potrebi ter pri nižjih temperaturah in vrtljajih, da uporabljamo tekoče detergente namesto tistih v prašku in mehčalec, da pralni stroj zapolnimo in se izognemo uporabi sušilnega stroja.
“Tekstilni odpadki so poleg elektronskih najhitreje rastoča vrsta odpadkov, ki pa se jih kot družba lotevamo najpočasneje. Prvi korak v pravo smer je obvezno ločeno zbiranje, ki ga morajo države članice EU vzpostaviti do 2025. Trenutno se na globalni ravni reciklira manj kot 1 % tekstilnih odpadkov. Obvezno ločeno zbiranje bi povečalo količino in kakovost vhodnih materialov, kar bi lahko spodbudilo nujne inovacije na področju reciklaže,”
izpostavlja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Po poročanju mreže Zero Waste Europe so prvi pionirji na Finskem, kjer ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov postaja obvezno že čez dva meseca.