Kaj smo Ekologi brez meja počeli na Barcelonski konvenciji, zakaj smo se sprehajali po mokrišču in kaj nam obljublja portoroška ministrska deklaracija?

Slovenija je med 5. in 8. decembrom v Portorožu gostila 23. zasedanje sredozemskih držav in drugič v zgodovini prevzela dvoletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja, znani pod imenom Barcelonska konvencija. Srečanje je potekalo pod sloganom Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem. 

Ekologi brez meja smo se Barcelonske konvencije udeležili zadnji dan, kjer smo skupaj z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve organizirali stranski dogodek za organizacije civilne družbe iz sredozemskih držav.

Skupaj smo v dopoldanskem času obiskali naravni rezervat Škocjanski zatok,  ki je močvirnato območje v neposredni bližini Kopra. Tam se mešata slana in sladka voda - somornica. Na tem območju so se dolgo križali interesi zagovornikov okolja in zagovornikov zasipavanja in urbanizacije. Območje je DOPPS uspešno renaturiral, danes pa je rezervat znan po številnih pticah in bogati biotski raznovrstnosti. Območje je močvirje, zaradi česar je pomembno življenjsko okolje tako za ptice stalnice kot selivke. Rezervat je dom tudi številnim rastlinskim vrstam, prilagojenim specifičnim pogojem močvirnega okolja.

V popoldanskem času smo prisluhnili predstavitvam dobrih praks. Naš Jaka Kranjc je predstavil projekt Pirati plastike, grška organizacija All for blue je predstavila svoje poslanstvo izobraževanja prihodnjih generacij o zaščiti morja. Predstavnica italijanske Citizens for air je opozorila na problem ladijskega prometa v Sredozemlju in s tem povezanega onesnaževanja zraka in voda. MIO-ECSDE, velika mreža s sedežem v Grčiji, je predstavila obsežnost onesnaženja Sredozemskega morja s plastiko in plastičnimi izdelki za enkratno uporabo. The Youth Loves Egypt Foundation pa je predstavila svoje projekte namenjene doseganju ciljev trajnostnega razvoja v Egiptu z izobraževanjem in opolnomočenje mladih na področju ohranjanja okolja in trajnosti.

Dan smo zaključili z ogledom centra o delfinih društva Morigenos v Piranu, nato pa je sledil še sklepni del Barcelonske konvencije.

Sprejeta je bila portoroška ministrska deklaracija, s katero so se ministri sredozemskih držav zavezali k učinkovitejšemu izvajanju globalnih in regionalnih sporazumov. 

Glavne teme deklaracije so:

• zmanjšanje onesnaževanja s plastiko in mikroplastiko od leta 2024, 
• pospešeno izvajanje načrtovanja na morju in integriranega upravljanja z obalnimi območji, ki natančno opredeljuje dejavnosti in rabo v obalnih območjih, ter omejuje gradnjo v stometrskem obalnem pasu, 
• krepitev mednarodnega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam,
• ohranjanje obalne biotske raznovrstnosti ter zaščito najmanj 30 odstotkov morskih območij do 2030, vključno z območji izven nacionalnih jurisdikcij,
• hitrejše izvajanje razogljičenja pomorskega prometa ter nadaljevanje postopka za ustanovitev območja za pomorski promet brez izpustov dušikovih oksidov,
• spodbujajanje ratifikacije 7 protokolov Barcelonske konvencije, zlasti dopolnitev k Protokolu o odmetavanju do konca leta 2024,
• zavzemanje za doseganje in ohranjanje dobrega okoljskega stanja morja v celotnem Sredozemlju, 
• spodbujanje trajnostnega razvoja z načeli modre ekonomije in zelenega prehoda.

Države so soglasno podprle tudi ustanovitev novega regionalnega centra za podnebne spremembe s sedežem v Turčiji.