Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki bo potekal med 18. in 26. novembrom, v ospredje postavlja embalažo. Slovenija je letos ostala brez nacionalnega koordinatorja, saj Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ni zagotovilo pogojev za izvedbo aktivnosti. Kljub temu oz. prav posebej zato Ekologi brez meja pripravljamo pester nabor dogodkov in aktivnosti, ki bodo potekale po celi Sloveniji.
V torek, 21. novembra, v sodelovanju z Razvojno agencijo Sora na Gorenjskem pripravljamo regijsko zero waste srečanje, ki bo potekalo na temo uporabe embalaže na prireditvah (in problematike vprašljivo kompostabilne embalaže). Dogodek bo potekal v učilnici Komunale Kranj (pri čistilni napravi, Zarica 31, Kranj), s pričetkom ob 9. uri.
Ta pereča tema bo tudi v ospredju posveta, ki ga dan za tem pripravljamo v Vetrinjskem dvoru (Vetrinjc BarCoda, Vetrinjska 30) v Mariboru. Posvet, ki bo potekal med 10.00 in 12.00, bo hkrati tudi zaključek projekta Prireditve z manj odpadki, ki ga izvajamo ob podpori Mestne občine Maribor. V sklopu projekta bomo obiskali nekatere mariborske prireditve in zabeležili tako slabe kot dobre prakse pri ravnanju z odpadki, kar nam bo razkrilo najbolj jasno sliko dogajanja na terenu.
V četrtek, 23. novembra, pa nas bo pot vodila v Tehnopark Celje, kjer bomo ob 10. uri izvedli interaktivno delavnico Plastika naša vsakdanja.
Isti dan bo v Cankarjevem domu na Vrhniki potekala predstavitev rezultatov raziskave nečistoč v ločeno zbranih bioloških odpadkih (embalaža) in mešani odpadni embalaži (biološki odpadki) na primeru Vrhnike. Ti majhni “dodatki” predstavljajo nesorazmeren strošek za uporabnike in občine.
Že v sredini oktobra pa začenjamo s serijo Tik tok videev “(Embalažo) izbiraj in recikliraj”, ki jo soustvarjamo v sodelovanju s podjetjem HOFER in katere rdeča nit bo reciklabilnost embalaže. Prav tako smo že oktobra v sodelovanju s Plastiko Skaza začeli s serijo delavnic za osnovnošolske otroke, 20. novembra pa se bo turneja ustavila v Slovenskih Goricah.
Čeprav odpadki v kolaču vplivov na podnebne spremembe na videz (ne vključujejo namreč vplivov, ki jih prinaša sama proizvodnja izdelkov) zavzemajo le majhen delež, pa se moramo zavedati, da so problem, ki ga je treba nasloviti. Materialna ekonomija je namreč kriva za 62 % vseh izpustov, zato bi preprečevanje nastajanja odpadkov moralo biti vsaj toliko v interesu odločevalcev kot je v interesu javnosti, ki jo po naših opažanjih najbolj zmoti prav prekomerna embaliranost izdelkov v plastiko.
