Pred dobrim tednom je SNS v Državni zbor vložila Zakon o ravnanju z odpadki, čeprav je ta trenutek v medresorskem usklajevanju Zakon o varstvu okolja ZVO-2, ki vključuje številne novosti glede ravnanja z odpadki, tudi na področju večje odgovornosti proizvajalca (PRO).
Vse od leta 2019 smo sodelovali v seriji javnih obravnav različnih verzij ZVO in upali, da se zahteva po polni odgovornosti proizvajalcev za odpadno embalažo čim prej prenese v naš pravni red. Tako bi se vsaj deloma uredilo večletno prerekanje med embalažnimi družbami, komunalami ter ministrstvom za okolje glede odgovornosti za kaos, ki je v letih 2017–2019 doživel višek z vrsto požarov v začasnih skladiščih. Spomnimo še, da smo za ločeno zbiranje teh odpadkov Slovenke in Slovenci že plačali s položnicami za njihov odvoz. Nakar smo iz proračuna plačali še stroške praznjenja začasnih skladišč, čeprav so za te odpadke preko embalažnih družb (DROE) odgovorni proizvajalci.
Drugi, še pomembnejši del urejanja problema je uvedba samo ene, neprofitne, transparentno delujoče embalažne družbe, kot jo predlaga najnovejša verzija ZVO-2. Jelinčičev predlog se od ZVO-2 razlikuje skoraj izključno v tem, da ohranja sistem nespremenjen z več družbami, ukinja odgovornost proizvajalcev in DROE za vso odpadno embalažo ter uvaja dodatno agencijo, ki naj bi DROE nadzirala, skrbela za podatke in določala višino embalažnine.
»Jelinčičev predlog je napisan na kožo DROE, ki imajo od sedanjega kaosa največ koristi. Sistem se mora spremeniti, saj je v zadnjih petnajstih letih dokazal le to, da ne deluje. Bili bi nori, če bi z istim sistemom pričakovali drugačen rezultat,«
komentira Uroš Macerl iz Eko kroga.
Ena nacionalna nepridobitna embalažna družba v EU ni nič nenavadnega. Takšen sistem pozna več držav, med njimi na primer Belgija, Irska, Češka, Nizozemska in Francija.
''Zakon o ravnanju z odpadki predstavlja poskus rušenja več desetletnih zakonodajnih prizadevanj, študij in raziskav tako Slovenije kot EU za prevetritev in normalizacijo področja ravnanja z odpadki. Še posebej je predlog nesprejemljiv v luči strokovnega, pravno neoporečnega in z deležniki usklajenega področja ravnanja z odpadki v novem Zakonu o varstvu okolja, ki ravnanje z odpadki ureja v skladu s trajnostnim razvojem družbe in pravom EU.''
Meni Aljoša Petek s PIC.
»Z igranjem z definicijami in namensko izključitvijo nepridobitnosti organizacij je jasno, da za predlogom stojijo iste organizacije, ki še danes ne zagotavljajo predpisanega prevzemanja odpadkov,«
pravi Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja in doda še:
»Cel predlog je za v smeti.«
Zato od poslancev Državnega zbora pričakujemo, da bodo Jelinčičev predlog zavrnili.