Minil je športni dogodek leta. Nedvomno pa tudi dogodek leta, ki je najbolj razdvojil javnost. Od odprtja, spolov pa vse do okolja. Na omrežjih tako lahko denimo spremljamo zapise, kaj vse je narobe s tem, da si organizatorji prizadevajo za manj zavržene hrane. Mi pa se sprašujemo, kako smo lahko prišli do točke, ko varovanje okolja razdvaja javnost.
Gremo od začetka. Ekologi brez meja z zanimanjem spremljamo dogajanje. Pa ne le ker smo nekateri od nas tudi sami športni navdušenci, predvsem nas zanima ravnanje z odpadki in dobre prakse na največjem športnem dogodku na svetu, ki bi jih lahko prenesli tudi v naše okolje. Še posebej smo se veselili sistemov, ki spodbujajo ponovno uporabo, predvsem uporaba pralnih kozarcev in pribora (tudi na tekaških prireditvah!). Organizacijski odbor se je namreč zavezal, da bodo na olimpijskih prizoriščih za 50 % zmanjšali količino plastike za enkratno uporabo za pijačo in hrano. Vedno pa pride vsaj en ‘ampak’. To zmanjšanje ni veljalo za navijaška območja in ulično prehrano. Od 18 milijonov pijač, ki naj bi jih prodali med igrami, naj bi jih bilo 10 milijonov v plastenkah za enkratno uporabo.
Svoj piskrček (žal tudi za enkratno uporabo) k razdvojenosti dodaja tudi Coca Cola, glavni opremljevalec s pijačo. Super za postavljene pitnike in kozarce za večkratno uporabo, a to je zgolj pljunek v morje. Podobno kot stekleničke v oglasih medtem ko se trgovske police šibijo pod plastiko za enkratno uporabo. Čas hitro teče, sploh če nanj vežemo trajnostne obljube, ki pa se jih največji onesnaževalec sveta dokazano ne drži. Kljub zavezi, da bo družba Coca Cola do leta 2030 povečala skupni delež svojih izdelkov v embalaži za večkratno uporabo na 25 %, se je delež izdelkov, prodanih v embalaži za večkratno uporabo, leta 2022 zmanjšal na 14 %. Za boljšo predstavo - če bi delež ponovne uporabe povečali zgolj za 10 % do 2030, bi preprečili nastanek več kot bilijona (milijon milijonov) plastenk.
Bi bilo boljše, da ne bi storili ničesar? To zagotovo ne, saj še vedno menimo, da vsak korak šteje. Si je pa treba naliti čistega vina oz. v tem primeru Coca Cole in priznati, da moramo kot skupnost še bolj pod drobnogled vzeti takšne in drugačne obljube. Ena od takih je tudi pitna voda in njena dostopnost. V Franciji to narekuje zakonodaja, a le 40 % zahtevanih lokacij izpolnjuje to obvezo.
Za pozitiven zaključek pa si pohvale zasluži Pariz. “Delo, ki ga je mesto opravilo na področju strategije za odpravo uporabe plastike za enkratno uporabo pred igrami in do njih, je hvalevredno, saj je več pobud, povezanih z igrami, del širše mestne strategije za odpravo uporabe plastike za enkratno uporabo”, poudarja Jack McQuibban iz Zero Waste Europe.
Bolj kot z iskanjem pomanjkljivosti se moramo ukvarjati z izboljševanjem sistemov za ponovno uporabo, da bodo ti postali pravilo ne izjema. Bomo videli, kaj se bo čez štiri leta zgodilo v Ameriki. A dejstvo je, da si želimo videti več in bolje izvedene ukrepe.