Objava znane Slovenke, božična okrasitev domačega stopnišča z več kot stotimi baloni, je na Instagramu prejela že skoraj 2000 všečkov in številne vzdihe v stilu ‘’lepo kot v Hollywoodu’’.

To mi da misliti, da večina Slovenije praznični čas še vedno preživlja med kupom odpadkov. Natančneje med plastičnimi okraski, zavijalnim papirjem, božičnimi puloverji in nenazadnje hrano, ki se že s prvim dnem novega leta iz prazničnega pretiravanja spremenijo v odpad. Ker tega nihče več ne potrebuje in noče imeti.

Čeprav konec leta tudi sama pričakujem z vznemirjenjem, pa se zavedam, da ima vse, kar počnemo, vpliv na okolje. Še posebej prazniki ob koncu leta. Statistike kažejo, da med prazniki odvržemo 30 odstotkov več odpadkov v primerjavi s preostalim delom leta. V Veliki Britaniji npr. vsako leto zavržejo tri in pol črne vreče praznične embalaže in sedem baterij na gospodinjstvo, 365000 km prazničnega zavijalnega papirja, 2200 ton sira, ki ga iz instagramersko všečnega narezka nihče ni uspel pojesti …

In kako nam, kljub temu, da si vsi želimo le nekoliko mirnejšega časa v družbi najbližjih, uspe pretiravanje z darili, papirjem, alufolijo, hrano, bleščečimi oblačili, božičnimi puloverji, kozarčki za kuhančka za enkratno uporabo in drugo praznično navlako iz leta v leto le še povečevati? Čeprav EU z zelenim dogovorom in sprejetjem ustreznih zakonov namerava zmanjšati količine odpadkov, lahko glede zmanjšanja prazničnega okoljskega odtisa največ storimo sami. Že letos. In sicer tako, da na primer na plastičen okras za enkratno uporabo, kar so npr. baloni, ne gledamo kot na luksuz in višek estetskega okraševanja, temveč na nekaj, kar v resnici grdo vpliva na naše okolje in posledično prihodnost naših otrok.

Preden se lotimo okraševanja doma, nakupovanja daril, organizacije božične večerje, razmislimo, ali bodo pozitivni učinki vsega tega presegli škodljive. V čim večji meri preprečimo nastanek odpada in se poskusimo izogniti vsemu, kar bi po praznikih lahko ustvarilo smeti. Pri tem imamo tudi priložnost, da družini, prijateljem in svojim sledilcem pokažemo, da je mogoče prav med prazniki sprejeti okolju prijaznejše prakse in spremembe za bolj trajnostni vsakdan.

Nekaj konkretnih nasvetov za zmanjšanje prazničnega okoljskega odtisa:

• Trgovine so polne lepih in poceni stvari za trendno okrasitev, zato nas hitro zamika nakup sijočih okraskov; modnega Hrestača, ljubke srnice, bunkic v najnovejši barvi. A vse to opazujmo le kot navdih za ustvarjanje, saj imamo v bližini gotovo kup cenejših (zastonj je še bolje kot za evro) in naravi prijaznejših alternativ. Čarobno praznično okrasje lahko izdelamo iz naravnih materialov in z recikliranjem reči, ki jih imamo zagotovo že doma. Predvsem pa se izognimo uporabi balonov, bleščic in drugih plastičnih dekoracij za enkratno uporabo. Balone in plastične trakove je težko reciklirati, zato praviloma končajo na odpadu. Ali pa v naravi. Če jih spustimo v ozračje ali počijo, postanejo nevarni za prostoživeče živali, saj se jim zataknejo okrog nog, glave, večkrat pa pristanejo tudi na njihovem jedilniku. 
• Skrbno načrtujmo, koliko hrane bomo v resnici pojedli med prazniki. Eden najboljših načinov, da si prijazen okolju, zdravju in denarnici je, da uživaš lokalno pridelano hrano s čim več tistega, kar najdeš v naravi. Taka hrana ima tudi bolj poln okus in več hranil, ker ne zori po poti ali v hladilnikih. Z vrečko za večkratno uporabo se zato odpravite v gozd, na bližnjo tržnico ali kmetijo po ekološko in sezonsko zelenjavo in sadje. Vsa ta hrana, npr. granatna jabolka, limone, pomaranče … so lahko tudi odlična dekoracija praznične mize. Ignorirajte promocije supermarketov, ki spodbujajo prekomerno nakupovanje, in kupujte le toliko, kolikor res potrebujete. Ostanke hrane, ki jih niste uspeli pojesti, zamrznite ali uporabite za pripravo drugih jedi. 
• Praznično druženje naj bo izvedeno s kar najmanjšim vplivom na okolje, z ohranjanjem in obnavljanjem virov ter s koristnimi družbenimi učinki. Menjava oblačil, igrač, rabljenih predmetov, okraskov za dom, setov za ustvarjanje, pridelkov … vse to lahko nadomesti brezglavo obdarovanje, hkrati pa je zabavno in okolju prijazno.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.