DARS je družba, ki v imenu Republike Slovenije in za njen račun opravlja posamezne naloge prostorskega načrtovanja in umeščanja avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest, izvaja gradnjo avtocest v svojem imenu in za svoj račun ter upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere pridobi koncesijo za gradnjo.

Glavni dve dejavnosti, pri katerih nastane glavnina odpadkov, so investicijska dela (gradnja in obnova cestnih odsekov in spremljajočih površin) ter vzdrževanje cest. Dejavnosti, pri katerih nastajajo odpadki, so zelo specifične, saj gre za čiščenje in vzdrževanje avtocest in hitrih cest ter pripadajočih počivališč, ki zajema vzdrževanje, čiščenje in pranje infrastrukture. Pri gradbenih delih nastajajo velike količine odpadkov iz klasifikacijske skupine odpadkov pod številko 17. Količine nastalih gradbenih odpadkov so enormne, od skoraj 280.000 t leta 2017 do skoraj pol milijona ton v predkoronskem letu 2019. Količine po tem obdobju ponovno rastejo. 

Količina nastalih odpadkov v DARS v obdobju 2017–2021 za DARS, v tonah (t)

Drug pomemben sklop dejavnosti, pri katerih nastajajo odpadki, je vzdrževanje trase cest, objektov in cestnih zemljišč. Povzročitelj teh odpadkov je DARS, saj gre za odpadke, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti (odpadne vode, olja, kovine, plastika, embalaža). Nastali odpadki se praviloma ločeno zbirajo na sedežih avtocestnih baz in posameznih izpostav na za to urejenih prevzemnih mestih, na katerih se opravlja prevzem odpadkov tudi s posameznih izpostav avtocestnih baz, na katerih ni vzpostavljenega tovrstnega mesta. Prevzem odpadkov, zbranih pri vzdrževanju in čiščenju infrastrukture po odsekih avtocest (odpadni mulji, odpadki iz peskolovov, odpadki iz lovilcev olj …), izvede pogodbeni prevzemnik odpadka na mestu nastanka. Na nastajanje tovrstnih odpadkov ne moremo vplivati, trende nastajanja pa je skorajda nemogoče ovrednotiti. Opazno je, da nevarni odpadki presenetljivo predstavljajo zelo majhen delež nastalih odpadkov.

Pomemben vir odpadkov so dejavnosti, ki niso neposredno vezane na vzdrževanje infrastrukture in zajemajo vzdrževanje vozil in opreme ter administrativne dejavnosti. Nabor različnih dejavnosti je zelo širok. Sem spadajo tudi odpadki, ki nastanejo pri prometnih nesrečah.

Posamezni odpadki večinoma nastanejo iz upravičljivih razlogov oziroma na njihovo nastajanje nimamo vpliva. Precejšnje količine pa žal nastanejo tudi iz naslova nevestnega ravnanja uporabnikov avtocest.

Ugotavljamo namreč, da še vedno obstaja delež uporabnikov avtocest, ki nima odgovornega pristopa in odpadke odvrže ali odloži vsevprek. Med odpadki, ki so posledica nevestnega ravnanja ljudi, so črna odlagališča odpadkov na cestnih zemljiščih ob avtocestah in na počivališčih, ki jih vzdržuje DARS. Na tak način pogosto postanemo imetnik odpadkov, kot so odpadne lesocementne plošče, izrabljena vozila, odpadne gume, odpadni les, zemljine in izkopni material. Srečujemo se tudi s pojavom odpadkov, ki jih uporabniki avtocest odvržejo med vožnjo, med njimi prevladujejo komunalni odpadki ter cigaretni ogorki. Za odvržene odpadke na počivališčih skrbijo njihovi najemniki, naši sodelavci pa poskrbijo za odpadke, odvržene ob trasi avtocest in hitrih cest.

S tovrstnimi odpadki so najbolj obremenjeni primorski, štajerski in pomurski krak, veliko pa se jih zbere tudi v okolici ljubljanskega avtocestnega obroča. V času turistične sezone uporabniki odpadke odvržejo tudi na območjih stoječih kolon vozil, kljub zagotovljenim posameznim zabojem za odpadke, kar je opazno zlasti pred mejnimi prehodi s Hrvaško (Obrežje in Gruškovje) ter Avstrijo (zlasti Karavanke, občasno tudi Šentilj). Vozniki in potniki v vozilih si čas v stoječi koloni krajšajo na različne načine, dolge ure čakanja pa zahtevajo tudi zadovoljevanje osnovnih potreb, kar pogosto pripelje do nevestnega odmetavanja odpadkov. Turisti si čas krajšajo tudi tako, da kršijo predpise in se sprehodijo po avtocesti, včasih ta postane celo prostor za piknik ali športno igrišče. Pričakujemo, da se bo z vstopom Hrvaške v schengensko območje to po vsej verjetnosti spremenilo, saj pred hrvaškimi mejnimi prehodi ne pričakujemo več pojava stoječih kolon vozil.

DARS sicer ravna z nastalimi odpadki skladno z veljavno zakonodajo. Vpeljan imamo sistem ločenega zbiranja odpadkov in odpadnih surovin. Odpadki se prepuščajo ali oddajajo pogodbenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov, ki imajo s strani ministrstva, pristojnega za okolje, pridobljeno veljavno okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadki za posamezno vrsto odpadka. Za vsako posamezno količino oddanega ali prepuščenega odpadka, razen za mešane komunalne odpadke in ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, se izpolnjujejo elektronski evidenčni listi v sistemu IS Odpadki. Vodimo evidenco nastalih odpadkov, o tem tudi redno letno poročamo Ministrstvu za naravne vire in prostor. Izdelan imamo načrt gospodarjenja z odpadki, v katerem so opredeljeni trenutni in predvideni ukrepi za zmanjševanje količin nastalih odpadkov.

V  DARS načrtujemo akcijo ozaveščanja uporabnikov avtocest o problematiki ravnanja z odpadki. Veliko upov polagamo tudi v uvedbo depozitnega sistema ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji, ki je imel pozitivne rezultate v številnih evropskih državah. DARS je tako vključen v pilotni projekt izvajanja Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, pri katerem poleg Ministrstva za naravne vire in prostor sodelujejo tudi posamezne slovenske občine ter DRSI. Z uvedbo direktive SUP v naš pravni red se z namenom preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja okolja z odpadki iz plastičnih proizvodov za enkratno uporabo predvideva zmanjšanje potrošnje/porabe tovrstnih artiklov. Uvedba predpisa prinaša nove zahteve za nekatere proizvode (plastično embalažo), uvaja cilj ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač, hkrati pa prinaša proizvajalčevo razširjeno odgovornost (PRO) za nastalo odpadno embalažo. Pričakujemo, da bo uvedba tega projekta pripomogla k zmanjšanju količin nastalih posameznih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov tako ob cestah kot tudi na počivališčih in drugih površinah v upravljanju DARS.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.