Moj navadni služben torek se začne s kavo in telefonom. Odprem služben mail, preberem novice, pogledam kak TikTok, poslikam čudovit sončni vzhod (2 ali 3 slike »za ziher«), vse gre spontano in niti pomislim ne, kaj se dogaja v ozadju naprave, zakaj se telefon s časom segreje. In tako dan za dnem. Moj telefon se »polni« in niti ne pomislim na neopazne digitalne odpadke, ki jih kot zastarel modni dodatek nosim v svoji napravi. Da o naloženih in nikoli uporabljenih aplikacijah sploh ne govorim. Dokazujem podatek, da povprečna aplikacija izgubi 77 % uporabnikov v prvih treh dneh po namestitvi, 90 % v prvih 30 dneh in 95 % v prvih 90 dneh. Iskreno a vi uporabljate vse, kar imate na telefonu?

Sedem za računalnik, ga vklopim in zavijam z očmi, kako dolgo se nalaga. Potarnam partnerju »Spet se 100 let nalaga« in dobim nazaj vprašanje »Koliko imaš pa ti še kaj prostora na disku?«. Ups. Nimam pojma, itak niti pomislim ne, da bi bilo mogoče računalnik pametno kdaj počistiti še kako drugače kot s krpico kot po ekranu. 

Priznam, da mi je čisto udobno s svojo digitalno navlako. Vse tiste datoteke v oblaku so zame kot stari spomini v omari. Nikdar jih zares ne pogledaš, veš pa, da so nekje … tam. Če si želim ogledati 10 skoraj identičnih fotografij svojega kužka na dan, ko smo ga leta 2012 prinesli domov. Če bom slučajno kdaj potrebovala zapiske s predavanja, na katerem sem sedela, še preden smo vedeli da covid-19 sploh obstaja. Zakaj bi se tega znebila? Saj je nekje skrito, ne moti me, kot bi me kup smeti sredi dnevne sobe. Saj to ni potrebno…ali pač? 

Seveda je potrebno in to za vse nas! Raziskave namreč pravijo, da internet in njegovi podporni sistemi vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2, nekatere študije pa celo ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo kar 20 % odstotkov celotne svetovne energije.

Mislim, da je čas, da na svoj seznam čiščenja dodamo še eno – digitalno čiščenje! Ne, na srečo za to ne potrebujemo krpe ali sesalnika, ampak nekaj "Ctrl + Alt + Delete" akcije v svojih napravah. Pa še to; ne samo, da ne rabimo krpe, še celo na kavču pred najljubšo serijo lahko počistimo cele kupe odpadkov. Zelo preprosto. 

Prvi korak: e-poštna sporočila. Verjamem, da nisem edina, ki se prijavi na 101 e-novičnik. Najljubši so mi tisti »-10 % ob prvem nakupu«. V 90 % primerov sicer nakupa sploh ne naredim, ampak za vsak primer se bom pa vseeno prijavila. Greš malo pogledat, katere trgovine, ki ti vztrajno pošiljajo ponudbo, so ti zanimive. Ugotoviš, da iz te in one trgovine pa res nič ne potrebuješ – zato se ODJAVIŠ od prejemanja sporočil in tudi pobrišeš vsa prejeta. Občutek je kar zanimiv, ne bom lagala. Klik in si svoboden.

Drugi korak: datoteke »za ziher« ali učeno, varnostne kopije. Ne vem, zakaj sem imela shranjenih toliko različic datoteke, ki sem jih nazadnje odprla pred nekaj leti. Doma imam potrdilo o diplomi, diploma je oddana v sistem fakultete, na računalniku pa imam še vedno 15 finalnih verzij. In seveda različic z vsemi popravki. Saj veste. Za ziher. 

Tretji korak: fotografije. Če imaš najlepšega psa na svetu, potem pač ne moreš imet samo ene. Pa nebo, kako je včasih lepo. Odločitev: izbrala sem nekaj najljubših in jih pustila »na dosegu roke«, sicer pa pobrisala ostale »smeti« in naredila prostor za nove spomine. 

Mogoče se na prvi pogled zdi, da kopice podatkov in datotek, ki jih proizvajamo vsak dan, res ne morejo biti tak problem. Vendar so del celote. Proizvodnja podatkov narašča za približno 25 % na leto. Leta 2020 smo ljudje ustvarili približno 60 zetabajtov podatkov (to je »reees ogromno« bajtov, natančneje 10 na 21 potenco bajtov oziroma poenostavljeno, 1 sledi kar 21 ničel), Statista pa ocenjuje, da bomo do leta 2035 ustvarili več kot 2.000 zetabajtov podatkov. Naše fotografije hišnih ljubljenčkov in panoram z izletov so sicer manjši del tega, pa vseeno zagotovo ne zanemarljiv. 

Plastenke v naravi že pridno pobiramo, dajmo razbremenit še naše naprave, da bodo porabljale manj energije – okolje nam bo hvaležno. 

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.