Ker je danes vedno več pitne embalirane v plastenkah, smo za vas pripravili kratek pregled oznak, ki se v obliki trikotnika s številko na sredini nahajajo na dnu plastenk in označujejo njihovo kemijsko sestavo.

Voda v plastenkah lahko vsebuje več škodljivih snovi, saj je podvržena kemijskim in temperaturnim vplivom, ob morebitnem ponovnem polnjenju pa tudi bakteriološkim. Kar nekaj raziskav je pokazalo, da PET plastenke sproščajo estrogene komponente, ki lahko negativno vplivajo na delovanje hormonskega sistema v človekovem telesu.

Embalirana voda je ponavadi dražja, plastenke pa po končani uporabi predstavljajo nov in dodaten odpadek, ki v primeru neprimernega ravnanja oziroma nerecikliranja predstavlja novo nevarnost za okolje in ljudi.

Oznake s številkami, ki označujejo nevarno plastiko, so:

1. PET (včasih tudi PETE) – polietilen tereftalat

Plastenke so s to oznako v večini primerov namenjene enkratni uporabi. Obstaja možnost, da izpustijo potencialno nevarne snovi kot so antimon, acetaldehid, BPA in DEHA, zato se jih je najbolje izogibati. Omenjene snovi lahko zmotijo delovanje hormonov v telesu, spojina DEHA pa je na seznamu morebitno rakotvornih snovi.

3. PVC (včasih tudi V) – polivinilklorid

Ta plastika izpušča dve strupeni kemikaliji – DEHP in BPA, ki obe motita delovanje endokrinov in hormonov v človeškem telesu. Kljub temu je to še vedno najpogosteje uporabljena plastika za plastenke.

6. PS – polistiren

Takšna oznaka pove, da obstaja nevarnost pred stirenom, snovjo, ki povzroča glavobole, omotičnost, utrujenost in zmedenost. Ta vrsta plastike se najpogosteje uporablja v kavnih skodelicah za enkratno uporabo in za embalažo hitre prehrane.

7. PC/PLA ali brez oznake – polikarbonat

To je najslabša mogoča plastika za živila, kajti izloča kemikalijo BPA. Večja izpostavljenost tej kemikaliji povečuje tveganje za sladkorno bolezen, hibe pri rojstvu, fibroide v materničnem tkivu, raka na prsih in pri moških za zmanjšano količino semenske tekočine ter raka na prostati. Ta vrsta plastike se uporablja v bidonih, pisarniških aparatih za vodo in celo plastenkah za dojenčke.

Oznake s številkami, ki označujejo zdravju bolj prijazno plastiko, so:

2. HDP (včasih tudi HDPE) – polietilen visoke gostote

Gre za t.i. »dobro plastiko«, za katero obstaja najmanjša verjetnost, da bo izpuščala kemikalije v vodo. Najpogosteje jo najdemo v plastenkah z mlekom, je delno prozorna ali pa povsem bele barve.

4. LDPE – polietilen z nizko gostoto

Plastika ne izpušča kemikalij v vodo. Kljub temu je ne uporabljajo za plastenke, največkrat jo uporabljajo za izdelavo živilskih vrečk.

5. PP – polipropilen

Še ena od t.i. »dobrih plastik«, navadno bele ali polprozorne barve. Uporablja se večinoma za lončke za jogurt.

Kako lahko sami ocenite varnost kupljene plastenke?

• Če ocenite, da je plastenka v trgovini stala dlje časa, takšne vode raje ne kupujte;
• Preverite, ali ima embalirana voda vonj po plastiki. Tudi če je vonj komajda zaznaven, te vode raje ne zaužijte;
• Koncentracije nevarnih snovi v plastenkah se povečajo, če voda v njih stoji dlje časa in če je bila izpostavljena soncu ali svetlobi;
• Plastenk za enkratno uporabo ne uporabljajte več kot enkrat;
• Plastenke vedno odvrzite v zabojnik za embalažo oziroma plastiko, saj razgradnja ene plastenke v naravi traja tudi več tisoč let, pri tem pa se sproščajo škodljive snovi, ki ogrožajo zdravje ljudi. Čiščenje plastike iz okolja prav tako predstavlja velik strošek.

Več informacij/vir:
www.kenplas.com/topic/recyclelogo/
sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Bisfenol_A

Še nekaj dejstev o vodi
Voda se nahaja pretežno v morjih, ki pokrivajo okoli 70 odstotkov Zemljine površine in vsebujejo kar 97 odstotkov vode. Sladko vodo predstavljajo dobri trije odstotki – dva odstotka se nahajata v ledenikih Severnega in Južnega tečaja, preostali odstotek pa v vodotokih, jezerih in podtalnici. Voda se z razliko od drugih naravnih neobnovljivih virov, kot so nafta, premog in plin, ne izrabi, saj je količina uparjene vode enaka količini obarjene vode.

Trenutno stanje voda v Sloveniji:
Slovenija je bogata z vodnimi viri in se uvršča med vodno najbogatejše države v Evropi, glede na skupno količino vode na prebivalca pa skoraj za štirikrat presega evropsko povprečje. V Sloveniji je najdragocenejši vir pitne podtalnica – oskrba s pitno vodo je tako pri nas z 51,3 odstotki vezana na podtalnico, s 46 odstotki nas oskrbujejo vodni izviri (studenci), 2,7 odstotkov pa se pridobi iz površinskih vodotokov. Slovenska vodooskrba je zelo razdrobljena, od skupno 1000 vodovodnih sistemov premoremo le dva velika vodooskrbna sistema, in sicer ljubljanskega z 270.000 prebivalci in mariborskega s 160.000 prebivalci. Po statističnih podatkih se poraba vode na člana gospodinjstva od leta 2002 ni bistveno spremenila. V zadnjih devetih letih se je skupna količina porabljene vode povečala za okoli 0,2 odstotka, kar je približno na 85 milijonov m³ vode oziroma na 42 m³ vode na prebivalca oziroma približno na 117 litrov na dan na prebivalca v Sloveniji. Preostala količina načrpane voda se porabi v različnih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. V letu 2009 je to pomenilo okoli 18 m³ na prebivalca. V Sloveniji je bil po podatkih iz leta 2007 delež prečiščenih voda 48 odstoten. Slovenija tako spada med države, v katerih je delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave majhen, velik del prebivalstva v Sloveniji pa še vedno uporablja greznice. Leta 2009 je bilo prečiščenih 116 milijonov m³ odpadne vode ali skupaj 57 m³ odpadne vode na prebivalca. Preostalih 52 milijonov m³ odpadnih voda je ostalo neprečiščenih. Največja nevarnost za vire pitne vode v Sloveniji predstavljajo dejavnosti, kot so industrijsko kmetijstvo, divja odlagališča odpadkov, pozabljena skladišča nevarnih snovi in neurejen sistem kanalizacije. V EU je od leta 2000 v veljavi vodna direktiva, katere cilj je, da se do leta 2015 vzpostavi dobro stanje površinskih, podzemnih in obalnih voda. V Sloveniji se bo v okviru direktive osredotočalo na omejevanje vplivov kmetijstva, kjer sta glavna problema izpiranje hranil v vode in ostanki fitofarmacevtskih sredstev, ter na problematiko poseljenih območij, kjer še vedno ni zadostno urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

Ukrepi bodo usmerjeni tudi v nadzor točkovnih virov, veliko prizadevanj pa bo usmerjenih tudi v reševanje problematike, ki jo povzročajo energetski objekti.

Po navedbah Agencije RS za okolje (ARSO) slovenske vode niso močno obremenjene z nevarnimi snovmi:

• Slabo kemično stanje vode se beleži na reki Sava od Vrhovega do Boštanja, in sicer zaradi živega srebra. Drugi problematičen odsek je na reki Krki od Soteske do Otočca, pod novomeškim industrijskim bazenom. Onesnaženost pa se beleži tudi v slovenskem morju, in sicer so največji vir onesnaženja premazi za zaščito ladij proti obraščanju z algami;
• Ekološko stanje slovenskih površinskih voda je ocenjeno kot precej dobro, v približno polovici slovenskih rek je ocenjeno z oceno zelo dobro ali dobro;
• Kemijsko stanje podzemnih voda pa ostaja problematično v vzhodnem delu Slovenije in v okolici Celja. Največji problem predstavljajo nitrati in pesticidi.

Slovenija ima, kar se tiče stanja voda, razmeroma dober položaj. Voda v plastenkah pri nas zaenkrat tako ni nič bolj pitna ali kvalitetna od vode, ki si jo lahko natočimo iz pipe. Voda je poleg nafte najbolj pomembna strateška surovina, ki v luči podnebnih sprememb ter naglega porasta prebivalstva in posledične porabe postaja čedalje bolj ključnega pomena.

Več podatkov lahko najdete tu:
www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/vode%20v%20sloveniji.pdf
www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4097
ec.europa.eu/environment/water/water-framework/index_en.html