Na povabilo predstavništva Nemške turistične organizacije sem se s skupino novinarjev iz osmih držav udeležila ogleda trajnostnih prazničnih praks v zvezni deželi Baden-Württemberg. Na vrhu naše potovalne agende so bili v začetku decembra seveda božični sejmi. Obiskali smo kar tri in prav vsem je skupna uporaba pralnih keramičnih, kovinskih ali steklenih lončkov za tople napitke, ki so bili na voljo proti plačilu kavcije. 

K ponovni uporabi so gostinci v Stuttgartu sicer zavezani celo leto. Strankam lahko hrano za s sabo ponujajo izključno v embalaži za ponovno uporabo. Kjer je na voljo plastični pribor, je le ta plačljiv, okolju bolj prijazne alternative so za uporabnike brezplačne. 

V prestolnici zvezne dežele Baden-Württemberg sicer za manjši praznični odtis skrbijo tudi z bolj drastičnimi ukrepi. V osrčju šestega največjega nemškega mesta namreč ne boste našli drsališča. Z ozirom na vedno toplejše zime in energetsko potrato pri pripravi in vzdrževanju lednih površin, so se temu zimskemu užitku odpovedali. Nekdanje drsališče je tako preoblikovano v območje za rolanje in rolkanje. Za manjšo porabo energije skrbijo tudi z zmanjšanjem osvetljenosti javnih stavb. Pa zato mesto ni bilo nič kaj manj praznično. 

V strnjenih naseljih mesta, kjer domuje avtomobilska industrija, se čisto neopazno za zidovi stanovanjskih hiš skrivajo domače vinarne. Naša delegacija si je ogledala vinarno Schwarz, kjer družinsko tradicijo ohranja že tretja generacija. Ljubiteljski enologinji v meni je zaigralo srce ob debati o okolju prijazni pridelavi žlahtne kapljice. Mlada prevzemnica družinskega posla je izpostavila, da je organsko vino sicer super, še boljše pa bi bilo, da dobre prakse uvedemo v vse načine pridelave vina. Zveni podobno kot naša prizadevanja za ponovno uporabo - zavedamo se, da je to edina rešitev, dokler pa je še ne usvojimo, se moramo posvečati tudi temu, kakšno embalažo za enkratno uporabo uporabljamo in kaj se z njo zgodi po uporabi. 

Vino sicer ni nujni spremljevalec božičnih praznikov, je pa zato božično drevesce. Če je pri nas pogosta dilema umetno ali naravno, v Nemčiji stavijo na slednje, pri čemer je vedno več zanimanja za trajnostno pridelavo teh nepogrešljivih prazničnih spremljevalcev. To smo preverili v certificirani družinski drevesnici Albtanne. Nasad z več tisoč drevesi različnih vrst gnojijo zgolj z naravnimi gnojili, kar enkrat letno z odvzemom vzorca tal nadzoruje certifikat Bioland. Sonaravna vzgoja pozitivno vpliva na biodiverziteto območja, poleti pa se zanašajo na pomoč ovc pri košnji in gnojenju trave. 

Kontrast Stuttgartu je samooklicano zeleno mesto Freiburg. Rojstno mesto zelenega gibanja je postalo v letu 1974 s protesti proti gradnji jedrske elektrarne. Mesto brez industrije, ki stavi na nizkoenergijsko gradnjo, se danes usmerja v razvoj in raziskave na področju obnovljivih virov energije. Za ohlajanje mestne klime skrbi 7,5 km vodnih kanalov, ki so jih ohranili iz srednjeveških časov, ko so služili požarni varnosti. Že leta 2016 se je Freiburg postavil tudi za zemljevid dobrih zero waste praks z uvedbo sistema povratnih lončkov za kavo. Poklicna komunikologinja v meni je bila navdušena tudi nad ozaveščanjem in informiranjem obiskovalcev mesta o okoljski odgovornosti. Ker dostop do informacij ni samoumeven, kot se nam na sončni strani Alp pogosto zdi, me je še posebej pritegnil seznam uporabnih spletnih strani in aplikacij za prišleke, ki vključujejo tudi portale, kot je naš Manj je več. 

Trajnostnega raziskovanja pa seveda ne bi mogli zaključiti brez skoka v naravo. Obiskali in doživeli smo največji in najstarejši naravni rezervat v tem delu Nemčije, Feldberg, ki ga letno obišče 1,5 milijona obiskovalcev. Dve tretjini obiskovalcev je prisotnih v času zimske sezone, ravnovesje v naravi pa v poletni sezoni ohranjajo z reguliranim številom pohodnih poti. 

Nova (spo)znanja so vedno dobrodošla, sploh če nas pogled čez planke navdihne za prenos dobrih praks. V eno ali drugo smer. Nemškim kolegom bi zagotovo koristile naše izkušnje doslednega ločenega zbiranja odpadkov na prireditvah in javnih površinah, česar na 4-dnevnem popotovanju nisem opazila.