Objavljeno dne 21. march 2019, 13:03

Ob svetovnem dnevu voda in neuradnem začetku čistilnih akcij v lokalnih skupnostih Ekologi brez meja in Greenpeace v Sloveniji objavljamo rezultate popisa blagovnih znamk odpadkov, odzive njihovih proizvajalcev in vabijo k popisu tudi pri spomladanskem čiščenju.

 

V ospredju še zadnje vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo, ki je potekala 15. septembra 2018, je bilo ozaveščanje o preprečevanju nastajanja odpadkov, zato je na dan akcije poleg odstranjevanja odpadkov iz narave in drugih družbenih aktivnosti potekalo tudi popisovanje blagovnih znamk odpadkov. Ekologi brez meja in Greenpeace v Sloveniji smo v sklopu globalne mreže Break Free From Plastic pripravili in obdelali zbrane podatke iz dvanajstih lokacij. Po namembnosti je največji delež predstavljala embalaža za hrano, med vrstami plastike pa prvo mesto zaseda PET, ki se najpogosteje uporablja za plastenke pijač.

 

BATCH4C

 

15 proizvajalcev oz. distributerjev najpogosteje najdenih blagovnih znamk smo pozvali k odzivu in predstavitvi ukrepov za izboljšanje stanja. Odzvalo se je dvanajst proizvajalcev, katerih skupni imenovalec je zavedanje problematike pa tudi opozarjanje na neodgovorno obnašanje potrošnikov. Za odpadke v naravi smo odgovorni vsi, tako potrošniki, kot proizvajalci, trgovci in država. Pa vendar je iz odzivov, razen redkih izjem, razbrati bore malo konkretnih ukrepov, ki bi pripomogli k zmanjšanju pojavnosti nepravilnega odlaganja odpadkov.

 

Iz odzivov je razviden še en vidik embalažne krize — podjetja v dobri veri zaupajo “svojim” shemam za ravnanje z odpadki, da bodo poskrbele za njihove izdelke po tem, ko postanejo odpadki. Ker pa razširjena odgovornost proizvajalca pri nas šepa, je v praksi velik manko njihove prisotnosti, proizvajalci pa se posvečajo predvsem lastni snovni učinkovitosti. Izpostavljajo načelno reciklabilnost nekaterih izdelkov, a le Fructal dejansko skrbi za ponovno uporabo svoje odpadne embalaže za izdelavo novih izdelkov, Pivovarna Laško Union pa zmanjšuje težo plastenk in jih pilotno nadomešča z drugimi materiali. Okoljevarstveniki pogrešamo predvsem razmišljanje o zmanjševanju količine embalaže, ponovni uporabi, sistemih vračanja, polnjenju in prehodu na nove načine dostavljanja izdelkov.

 

Enega od najbolj pozitivnih ukrepov je po drugi strani letos sprejelo podjetje Spar. Kupcem je tako omogočeno, da na postrežnih oddelkih za shranjevanje živil uporabijo steklene ali plastične embalaže, ki jih prinesejo s seboj.

 

Na splošno pa glede na vse odzive z ambicioznostjo slovenskih proizvajalcev in distributerjev ne moremo biti zadovoljni. Zato Ekologi brez meja in Greenpeace v Sloveniji organizatorje spomladanskih čistilnih akcij pozivamo, da sodelujejo v popisu odpadkov, saj je to pomembno orodje identifikacije najbolj problematičnih izdelkov in pritiska na proizvajalce, obe organizaciji pa sta se zavzeli, da zbrani podatki ne bodo le mrtva črka na papirju.

 

Dodatne informacije: