Avtor: Jaka Kranjc, dne 6. january 2020, 17:01

Čas je zlato, omejen in neobnovljiv vir brez boljšega nadomestka. Zato smo v društvu precej pozorni komu in čemu ga namenjamo. Po eni strani, da lahko finančno obstanemo, po drugi pa da lažje usmerjamo naše delo. Podrobno spremljamo različne vrste dela, v nadaljevanju pa si lahko ogledate statistiko za lansko leto.

Analiza porabljenega časa je za nas dober pokazatelj finančne učinkovitosti, saj stroški dela predstavljajo veliko večino vseh stroškov. Naša letna poročila so sicer javno dostopna na spletni strani in AJPES-u, a nam ne povedo dovolj, pa še pripravljamo jih le enkrat letno. Kako oceniti ali je izvajanje določenega programa še smiselno ali pa le breme, ne da bi poznali lastne vložke?

Svoj delovni čas tako beležimo podobno ameriškemu Charity Navigatorju, ki ocenjuje učinkovitost milijonskih nevladnih organizacij. Donatorji seveda radi vidijo, da čim več sredstev konča v neposredni pomoči oziroma programskem delu in da jih ne zapravljamo za luksuzne pisarne, opremo in preplačane kadre. Eden od načinov prikaza finančne učinkovitosti je razmerje porabe sredstev za vsebinsko delo, financiranje in administracijo.

Deleži porabe časa v 2019

Deleži kategorij dela v EBM glede na sprejete mejnike učinkovitosti

Kaj vse razumemo pod temi kategorijami?

  • Vsebinsko delo: skoraj vse programsko in projektno delo, spremljanje zakonodaje in zagovorništvo, odgovarjanje na vprašanja javnosti in novinarjev ter drugo komuniciranje, sodelovanje v mrežah
  • Administracija: splošne formalnosti in poročanja, splošno vodenje in načrtovanje, birokracija ukvarjanja s prostovoljci in praktikanti, usposabljanja, računovodstvo
  • Finance: pisanje projektnih prijav, spremljanje razpisov in naročil, donacije in sponzorstva, priprava ponudb in manjši del izvajanja zunanjih storitev

Pri tem je treba upoštevati več dejstev nam v prid:

  • Charity Navigator ocenjuje celotne stroške, ne le stroške dela. V našem primeru bi to le izboljšalo rezultate, saj jih večina pade na vsebinsko delo.
  • Še posebej bi se izboljšal rezultat pri kategorij financ, saj tam štejejo le stroške zbiranja donacij.
  • Vsebinsko delo ni možno brez določene količine administrativnega in finančnega, tako da se ponavadi zraven upošteva še del teh dveh.

V primerjavi s podobnimi podatki za leto 2018, ni bistvenih sprememb. Še nekaj let bomo potrebovali, da ugotovimo, koliko te številke nihajo same po sebi, koliko zaslug ali krivde pa lahko pripišemo sebi. Glede na majhnost proračuna smo lahko zadovoljni z rezultati, seveda pa to ne pomeni, da lahko na učinkovitost pozabimo in nehamo spremljati porabo časa.