Ko se lotimo nove teme, smo prvotnega odpora že kar navajeni - 15 let izkušenj premikanja k bolj okolju prijaznem življenju nas je naučilo marsikaj. Zato je naš prvi korak vedno ozaveščanje, kjer s spremljanjem reakcije ljudi vidimo, kje so v znanju in razumevanju še luknje, in naša naloga je, da te luknje zapolnimo z dejstvi, ljudi pa spodbudimo k taki ali drugačni akciji, ki prinaša dolgoročne koristi za vse.

Seveda se zavedamo, da z akcijo Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov ne bomo rešili problema globalnega segrevanja, zakrpali ozonske luknje ali morja odrešili mikroplastike. Pa vendar, so digitalni odpadki v svetu hitrega razvoja tehnologij tema, ki jo je potrebno nagovoriti. 

Pa začnimo na začetku in rešimo nekaj dilem. 

Kaj lahko spremeni en bajt? 

Tukaj se vsi strinjamo, količine izpustov na posamezen bajt, pa če je to v elektronskem sporočilu ali kje drugje, so nizke (še dobro). A količine enot so ogromne, kar kompenzira razliko, in ker je večina ocen izpustov podana le na podlagi porabe električne energije, podcenjuje dejanski vpliv. Francoske študije, ki temeljijo na pristopu s pregledom celotnega življenjskega cikla (LCA), na primer dajejo za nekaj velikostnih razredov višjo oceno ogljičnega odtisa prenosa podatkov. 

Ključno je, da gledamo širšo sliko in ne iščemo posameznih scenarijev, kjer je čiščenje morda manj učinkovito. Vsekakor se nas bo akciji moralo pridružiti veliko ljudi, da bomo naredili spremembo, pa vendar - ravno to je bistvo. Tudi ne začenjamo popolnoma od začetka. Od leta 2020 je pri digitalnem dnevu čiščenja namreč sodelovalo 170 različnih držav. Skoraj 870.000 ljudi je izbrisalo skoraj 12,7 milijona GB podatkov in s tem preprečilo letno proizvodnjo približno 3.169 ton CO₂. Podobno kot en odpadek, ki ga poberemo v naravi, tudi en izbrisan gigabajt ne bo spremenil veliko - pa zato ne moremo reči, da se odpadkov ne splača pobirati.

Ogljični odtis ene spletne strani je zanemarljivo majhen, saj strežniki delujejo neprestano in poraba energije optimizirane strani se komajda razlikuje od neoptimizirane. 

To je odvisno predvsem od števila obiskovalcev in tega, kako (ne)učinkovita je stran. Če pogledamo na primeru Googlove naslovne strani - 0,2 grama na obisk res ni videti veliko. Če pa pomislimo, da je imela stran decembra 2023 84,2 milijard obiskov, to skupaj nanese za skoraj 17 tisoč ton izpustov. To pa je približno toliko, kot jih s svojim celotnim delovanjem ustvari 2100 Slovencev v enem letu. Z vidika porabe energije pa je to enako kot približno dva dni in pol delovanja jedrske elektrarne v Krškem.

Seveda je poraba energije le del digitalnega odtisa, pa še tam se izkoriščenost strojne opreme lahko precej pozna. Starejše (2011) ocene sektorja so presenetljive: skoraj vsak tretji strežnik, priklopljen na internet, naj ne bi bil v rabi, izkoristek strojne opreme pa je le približno petinski. Še en argument za virtualizacijo je ocena Siddik in Sehab (2021), ki ugotavljata, da je razlika v ogljični intenzivnosti med strežnikom v pisarni in takim v podatkovnem centru trikratna, saj ima slednji bolj učinkovito hlajenje in višji izkoristek. Če stopimo še korak nazaj, pa ne smemo pozabiti tudi na materialno komponento digitalnega odtisa, to je vse vplive, ki nastanejo zaradi proizvodnje opreme in odpadkov. Ta namreč predstavlja večino odtisa in približno polovico porabe energije v življenjski dobi digitalne rešitve. Zakaj ne bi torej napravam pomagali, da delujejo dlje? 

Če želimo, lahko vedno najdemo razloge, zakaj se nečesa ne bomo lotili. Lahko zamahnemo z roko “ah, saj ni tak problem, veliko hujši so na svetu” ali problematiko raziščemo, optimiziramo spletišče in naredimo še en majhen korak. 

Če pobrišemo podatke iz telefonov in računalnikov, ti ne bodo delali nič manj, ne bodo nič manj obremenjeni. 

To je preveč poenostavljen pogled. Nekaj datotek manj se na porabi energije res ne bo poznalo, a digitalni odpadki vodijo do nepotrebnega dokupovanja dodatnih kapacitet (oblakov, diskov, spominskih kartic ali kar novih naprav). V primerih pomanjkanja prostora lahko prav ti odpadki upočasnijo napravo, hkrati pa imajo lahko posledice za našo zasebnost oz. varnost naprave (večja možnost, da nam ukradejo kaj pomembnega in večja površina za napad). 

Pomemben del “praznjenja” naprav je tudi brisanje neuporabnih in nerabljenih aplikacij. Tako bo v ozadju naprav “tekla” kakšna zadeva manj in naša naprava bo delovala hitreje oz. dlje. V zadnjih letih so telefoni sicer postali precej učinkoviti pri zapiranju in onesposabljanju nepotrebnih programov.

Z brisanjem službenih naprav izzivamo nesrečo, da pobrišemo kaj, česar ne bi smeli.

Izdelava varnostnih kopij in brisanje digitalnih odpadkov sta dva ločena pojma, oboje pa je tudi stvar politike posameznega podjetja. Če lahko uporabnik izbriše za podjetje kritične datoteke, potem je problem že v dodelitvi njegovega dostopa, organizaciji dela. Podjetja, ki so se akciji Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov aktivno priključila, so v čiščenje vključila tudi svoje IT predstavnike, ki nad podatki v podjetju skrbno bdijo, pa tudi svoje pravne službe oz. skrbnike za skladnost. Tako bo vsako podjetje poskrbelo, da so dosledno pobrisane RES le nepotrebne datoteke, ta pomembne pa vsekakor ostanejo na varnem. 

Na tem mestu naj poudarimo še, da v okviru akcije pozivamo k izbrisu slik in podobnih neproblematičnih datotek. Vključevanje podjetij in brisanje na ravni organizacije je organizirano in nadzorovano posebej, po dogovorih s podjetji. Kako se je katero podjetje tega brisanja lotilo, pa je stvar, ki jo bomo za komuniciranje prepustili njim. 

Ne pozabimo - ne brišemo stvari, ki jih uporabljamo in potrebujemo. Brišemo vse tisto, kar je nekje, daleč od oči, daleč od skrbi. Tako kot čistimo navlako doma. V donacijski center ne odnesemo čevljev, ki jih obujemo skoraj vsak dan, pač pa tiste, ki smo jih kupili in jih komaj kdaj obuli.

Začasne datoteke in oblaki niso problem, so rešitev, saj omogočajo, da datotek ne rabimo prenašati ponovno. 

Glede datotek lahko rečemo, da je odvisno od tega, za kakšne začasne datoteke gre. Če govorimo o brskalniških, bo izbris koristen za strani, ki jih ne obiskujemo več, slab pa za tiste, ki jih. Pri drugih aplikacijah gre v veliki meri za balast, ki se nabere z redno uporabo, in prav zato je brisanje začasnih datotek eden od ukrepov, ki jih operacijski sistemi in telefoni uporabnikom pogosto predlagajo kar sami.

Kar se tiče fotografij in videov na telefonu, pa uporabniki, ki fotografije ali njihove kopije shranjujejo v oblaku, sisteme bremenijo dvakrat - enkrat s fotografijo na telefonu, drugič z isto fotografijo v oblaku. Če želimo izvesti najbolj optimalno brisanje, bi se tega morali lotiti vzporedno oziroma bi jih, če imamo nastavljeno, da se nam vse fotografije in videi avtomatično, sinhronizirajo , morali prvo to izklopiti oz. brisati v oblaku. 

Naj ponovno poudarimo - z akcijo ne čistimo fotografij, ki so nam pomembne, ki jih želimo ali potrebujemo. Brišemo balast. Brišemo duplikate, neuspele posnetke, stvari, ki jih resnično ne potrebujemo. Če podamo primer. Vaš otrok je na gugalnici in se med tem noro zabava. Vi vzamete telefon in ga začnete fotografirati. Nastane 15 fotografij, od tega jih je deset zaradi gibanja zamegljenih, na dveh ima otrok zaprte oči, na eni se vidi samo njegov podplat. Ostaneta vam dva dobra posnetka, zakaj bi hranili vseh 15? 

Če je digitalno tako slabo, od nas želite, da damo vse naprave stran? 

Projekt ni uperjen proti digitalizaciji ali sektorju IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije). Ne zagovarjamo vračanja nazaj v jame ob luči bakel in zvokih kamnitih orodij, le smotrno in odgovorno rabo. Zavedamo se prednosti digitalizacije, in njene nujnosti v sodobnem svetu. Obenem je nujno, da oblikujemo trajnostne digitalne navade in da tudi z dobrimi navadami digitalnega čiščenja ublažimo večjo porabo virov. Nenazadnje je ozelenitev digitalnega sektorja tudi ena od prioritet na ravni Evropske unije.

Za konec, naj morda zaključimo z vprašanjem, ki ga dvomljivcem radi zastavimo. Kaj te stane? Samo nekaj časa in dobre volje. Mi trdno verjamemo, da nam bo ponovno uspelo v akcijo vključiti toliko ljudi, kot še nihče, tako kot smo to že storili pri klasični akciji Očistimo Slovenijo, ko smo leta 2012 “premaknili” kar 289.000 ljudi oz. rekordnih 14 % prebivalcev.

Za še več razrešenih dilem, lahko obiščete spletno stran akcije: https://digital.ocistimo.si/faq.html