Leta 2015 so Združeni narodi predstavili agendo trajnostnega razvoja s 17 cilji. Do začrtane uresničitve ciljev leta 2030 nas loči še osem let. Na prelomu ambicioznih ciljev za gospodarski in družbeni razvoj ter varstvo okolja je čas, da vam predstavimo, kako k njihovemu doseganju prispevamo Ekologi brez meja.
Ne glede na to, da si nekateri cilji med seboj nasprotujejo in se marsikdo z njimi ne strinja, so široko poznani. 17 ciljev je razdeljenih na 169 kazalnikov, nam pa so seveda še posebej blizu tisti, vezani na okolje.
Če začnemo z najbolj očitnimi, se moramo lotiti ciljev z dvomestno številko. Cilj 11 si prizadeva za trajnostna mesta in skupnosti, ki med drugimi v ospredje postavlja stopnjo recikliranja komunalnih odpadkov. Kot nacionalna zero waste organizacija, ki nam je bolj kot reciklaža pomembno preprečevanje nastajanja odpadkov, v mreži 16 občin povezujemo 23 % prebivalstva, ki so z načrtnim delom skupaj preprečile za vsaj 18.600 ton mešanih odpadkov.
Še bolj pisan na kožo nam je cilj 12, ki se nanaša na odgovorno rabo in proizvodnjo. Poleg odgovornega ravnanja z naravnimi viri je fokus našega delovanja tudi zmanjševanje količin zavržene hrane. Ekologi brez meja smo to nekoč tabu temo pred desetimi leti postavili na meni medijev, odločevalcev in drugih deležnikov od vil do vilic. Trenutno pozornost namenjamo našemu tretjemu večjemu projektu na to temo Hrana svoje mesto najde, znanja pa širimo tudi med mladimi in zaposlenimi v podjetjih. Hrana predstavlja tudi pomemben vidik pri delu z zero waste restavracijami, hoteli in prireditvami, ki so in morajo biti del trajnostnih mest in skupnosti.
Čeprav se nam včasih zdi, da odpadki zanemarljivo malo vplivajo na podnebno krizo, pa temu ni tako. Če bi bila zavržena hrana država, bi bila tretja največja onesnaževalka sveta. Tekstilna industrija pa se uvršča kar na drugo mesto po vplivu na okolje takoj za naftno. Zato se čez celotno naše delo prepletajo podnebni ukrepi 13. cilja za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.
Prizadevanja, da oceani ostanejo zdravi, so združena v cilju 14, ki skupaj s ciljem 6 naslavlja življenje v vodi. Kar 80 % odpadkov pride v morja iz kopnega. Trenutno se s to problematiko srečujemo pod okriljem projekta skupnostne znanosti Pirati plastike, ki bo letos potekal v desetih evropskih državah.
Petnajsti cilj se posveča življenju na kopnem in lahko bi rekli da je bila potreba po ohranjanju čistega kopnega tudi začetek našega delovanja. Čeprav akcij Očistimo Slovenijo ne organiziramo več, pa še vedno bdimo nad edinim slovenskim registrom divjih odlagališč, prek zelenega telefona pomagamo občanom pri prijavah onesnaževanj z odpadki ter si s popisom blagovnih znamk in drugimi aktivnostmi prizadevamo za zmanjšanje smetenja.
To je pet glavnih ciljev trajnostnega razvoja, ki krojijo delo našega društva. Z uresničevanjem okoljskih ciljev pa posredno vplivamo tudi na gospodarske in družbene. Vedno ponavljamo, da bo planet Zemlja preživel, vprašanje je le, kako dolgo časa bo lahko še gostil nas. Zato je ohranjanje okolja vedno egoistično dejanje, saj je skrb za okolje neposredno tudi skrb za naše zdravje (cilj 3). Tako smo že konec leta 2019 govorili o škodljivih kemikalijah, ki v naša telesa prehajajo prek uporabe plastike, odkritij o njeni vseprisotnosti pa je iz dneva v dan več. Trajnostno ravnanje z okoljem prinaša še druge prednosti - zelena delovna mesta (cilja 8 in 9), odpravo lakote prek pravične razporeditve hrane (cilj 2), v zadnjih letih pa se tudi ‘okoljci’ posvečamo odpravi neenakosti na različnih področjih (cilj 10).
Sedem let je hitro minilo od vzpostavitve teh ciljev, nadaljnjih osem do predvidene uresničitve pa bo še hitreje tu. Vseh nam najbrž ne bo uspelo doseči, si pa prizadevamo, da vsaj v lokalnem okolju prispevamo h krovnim štirim, ki jih zasledujemo. Če bo vsak člen naše družbe tako resno zagrizel v vsaj katerega od sedemnajstih, bomo na cilj prispeli varno. A dejstvo je, da moramo prestaviti v višjo prestavo in na našo pot pospremiti čim več sopotnikov, še posebej odločevalcev in podjetij.