Problem
V Sloveniji na divjih odlagališčih še vedno konča preveč odpadkov, a nihče ne ve koliko. Leta 2009 je bilo na voljo le nekaj akademskih študij manjših območij in popis Ljubljanskega barja.
Cilji in aktivnosti
- Ustvariti prvi vseslovenski register divjih odlagališč.
- Zbrati podrobne podatke za potrebe monitoringa in organizacijo čistilnih akcij.
- Oceniti okoljski vpliv odlagališč in občinam omogočiti triažo pri sanaciji.
Naši uspehi
- Vzpostavljena spletna platforma s sprotno analitiko in obveščanjem o urgentnih prijavah.
- Več širših akcij popisovanja in osveževanja podatkov.
- Register je z več kot 15.000 lokacijami divjih odlagališč še vedno edina zbirka, ki odraža stanje nelegalnega odlaganja pri nas.
- Vključitev postopne sanacije v Operativni program ravnanja z odpadki.
Trajanje
2009 - v teku
Sorodni projekti
Kot podporo registru smo izvedli tudi projekt Vključi.se, katerega namen je bil skozi povezovanje NVO omogočiti lažji dostop do podatkov o večjih prostovoljskih akcijah, izboljšati infrastrukturo za popis divjih odlagališč, opraviti pilotni pregled dveh občin in izdelati oceno okoljskih tveganj.
Zanimiva dejstva
- V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov.
- Po podatkih iz leta 2018 v naravi še vedno ostaja 230.000 m3 odpadkov (92 olimpijskih bazenov, 77 velikih dvoran postojnske jame, 19 trboveljskih dimnikov). Skoraj polovico vseh odpadkov (41 %) predstavljajo gradbeni odpadki, po pogostosti jim sledijo kosovni (17 %), komunalni (15 %), organski (13 %) in nevarni odpadki (10 %) ter salonitne plošče (2 %), motorna vozila (2 %) in pnevmatike (1 %).
- Odpadkovni kriminal z največjo ekonomsko škodo - za vsak 1 € vložka v nadzor nad divjim odlaganjem in smetenjem država dobi nazaj tudi do 5,6 €.
- TPR (Trash Point Report Index) za Slovenijo znaša 63,79, kar pomeni, da je na 10 tisoč posameznikov več kot 63 odlagališč.
