Problem

V Sloveniji na divjih odlagališčih še vedno konča preveč odpadkov, a nihče ne ve koliko. Leta 2009 je bilo na voljo le nekaj akademskih študij manjših območij in popis Ljubljanskega barja.

Cilji in aktivnosti

  • Ustvariti prvi vseslovenski register divjih odlagališč.
  • Zbrati podrobne podatke za potrebe monitoringa in organizacijo čistilnih akcij.
  • Oceniti okoljski vpliv odlagališč in občinam omogočiti triažo pri sanaciji.

Naši uspehi

  • Vzpostavljena spletna platforma s sprotno analitiko in obveščanjem o urgentnih prijavah.
  • Več širših akcij popisovanja in osveževanja podatkov.
  • Register je z več kot 15.000 lokacijami divjih odlagališč še vedno edina zbirka, ki odraža stanje nelegalnega odlaganja pri nas.
  • Vključitev postopne sanacije v Operativni program ravnanja z odpadki.

Trajanje

2009 - v teku

Sorodni projekti

Kot podporo registru smo izvedli tudi projekt Vključi.se, katerega namen je bil skozi povezovanje NVO omogočiti lažji dostop do podatkov o večjih prostovoljskih akcijah, izboljšati infrastrukturo za popis divjih odlagališč, opraviti pilotni pregled dveh občin in izdelati oceno okoljskih tveganj. 

Zanimiva dejstva

  • V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov.
  • Po podatkih iz leta 2018 v naravi še vedno ostaja 230.000 m3 odpadkov (92 olimpijskih bazenov, 77 velikih dvoran postojnske jame, 19 trboveljskih dimnikov). Skoraj polovico vseh odpadkov (41 %) predstavljajo gradbeni odpadki, po pogostosti jim sledijo kosovni (17 %), komunalni (15 %), organski (13 %) in nevarni odpadki (10 %) ter salonitne plošče (2 %), motorna vozila (2 %) in pnevmatike (1 %).
  • Odpadkovni kriminal z največjo ekonomsko škodo - za vsak 1 € vložka v nadzor nad divjim odlaganjem in smetenjem država dobi nazaj tudi do 5,6 €.
  • TPR (Trash Point Report Index) za Slovenijo znaša 63,79, kar pomeni, da je na 10 tisoč posameznikov več kot 63 odlagališč.