![](\"http:\/\/ebm.si\/zw\/dom\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2017\/06\/IMGP9111_compressed-e1498549592310.jpg\")
<\/p>\nKo sem pred dobrim letom prvi\u010d poskusila kozar\u010dkati pri najbolj\u0161em mesarju, sem izvedela, da jim interni higienski predpisi (karkoli \u017ee, dragi bralec, cenjena bralka, to pomeni) ne dovoljujejo izvajati tako bogokletnih dejanj, kot je polaganje pi\u0161\u010dan\u010djih filejev v mojo stekleno posodo. Ne, v vre\u010dko morajo, ta vre\u010dka pa \u0161e v eno vre\u010dko, ker … hm, da se ne bi vsi skupaj zna\u0161li v zaj\u010dji luknji, verjetno. No, od\u0161la sem za naslednji ovinek in na\u0161la mesarja, ki je bil s tem okej. In tak\u0161nih je veliko. Pravzaprav so \u010disto vsepovsod, tako da se lahko kupovanju v plastiko, stiropor, higienskim vlo\u017ekom sorodne vpojne podloge itd. pakiranega mesa v velikih samopostre\u017ebah brez truda odre\u010dem. Tu moram vsekakor pohvaliti dobrovoljno dr\u017eo gospe v enem od Sparov, ki mi je za\u010dudeno, ampak prijazno spravljala fileje v litrski kozarec.<\/p>\n
V ribarnicah \u2013 tako v veliki osrednji pod Ple\u010dnikovimi arkadami kot v lokalni pod Plavo laguno \u2013 prodajalci sprejemajo mojo doma\u010do stekleno opremo povsem samoumevno. Ampak kaj pa, sem neko\u010d pomislila, \u010de bom neko\u010d namesto sardelic \u017eelela kupiti kak\u0161no markantno polmetrsko ribo? Valjda je ne bom prena\u0161ala okoli v polmetrskem kozarcu? In potem me je spomin ponesel v nekaj desetletij oddaljeno socialisti\u010dno preteklost, ko je prodajalec rib naredil iz \u010dasopisa sto\u017e\u010dast \u0161krnicelj in stari mami vanj nasul pol kile ali kilo sardelic. Tako. \u010casopis, tovari\u0161i! Ki ga potem lahko reciklirajo de\u017eevniki.<\/p>\n
Z ribami pa sem do\u017eivela \u0161e eno spodbudno zgodbico. Neko\u010d sem raziskovalno stopila k ribarnici velikega Spara in pomolila svojo stekleno posodo mladenki za pultom. Da mi mora dati ribji file v vre\u010dko, je rekla, ker tako zahtevajo predpisi. Spet sem se oprla na nasvet Bee Johnson (Dom brez odpadkov) in jo kar se da vljudno za\u010dela moriti z vpra\u0161anji, kaj, kako, od kdaj, zakaj in tako naprej; in kmalu predlagala, \u010de lahko pokli\u010de poslovodjo, da mi to temeljiteje razlo\u017ei. Pri\u0161la je, se smehljala in dobila sem jasen odgovor: ne gre za predpis, ampak za interni dogovor, razlog pa je bojazen, da bi imel kak kupec prebavne te\u017eave (ker recimo ni ustrezno hitro porabil kupljenih rib) in bi kajpada zvrnil krivdo na opore\u010dno higieno trgovine. Salmonela ni hec in seveda si nih\u010de ne \u017eeli, da bi ga zaradi nje kdo to\u017eil. Zagotovila sem ji, da prevzemam odgovornost, da bo riba \u0161e danes podvr\u017eena primerno visoki temperaturi; ali jo smem torej odnesti v tejle \u010disti stekleni posodi? Seveda, brez problema.<\/p>\n
Dodatne ugodnosti tak\u0161nega kozar\u010dkanja so \u0161tevilne in blagodejne: sodelovalnost, strpnost, razumevanje, \u0161irjenje dobre volje in volje do dobrega. Kot je v\u010deraj zapisala Ashley English: \u00bbNever doubt the power, and ripple effect, of acts of kindness, both to those known and unknown.\u00ab<\/p>\n
In ko smo \u017ee pri beljakovinah, stopimo \u0161e v pokrito tr\u017enico na Poga\u010darjevem trgu, k mojemu najljub\u0161emu pultu, tistemu s skuto, da bi jo angelci jedli. Tja \u2013 najraje s kolesom \u2013 zahajam po nenormalne koli\u010dine te dobrote, ki jo potem spravim v zamrzovalnik. In ker smo ljudje prav zares bitja posnemanja, mi je zadnji\u010d starej\u0161a gospa, ki je \u010dakala, da bo prodajalka napolnila serijo mojih kozarcev, rekla: \u00bbGlej no, saj bi pa naslednji\u010d tudi jaz lahko svojo posodo prinesla.\u00ab<\/p>\n
<\/p>\n
(foto: Jana Lavti\u017ear)<\/em><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ko sem pred dobrim letom prvi\u010d poskusila kozar\u010dkati pri najbolj\u0161em mesarju, sem izvedela, da jim interni higienski predpisi (karkoli \u017ee, dragi bralec, cenjena bralka, to pomeni) ne dovoljujejo izvajati tako bogokletnih dejanj, kot je polaganje pi\u0161\u010dan\u010djih filejev v mojo stekleno posodo. Ne, v vre\u010dko morajo, ta vre\u010dka pa \u0161e v eno vre\u010dko, ker … hm,… <\/p>\n