![\"\"](\"http:\/\/ebm.si\/zw\/dom\/wp-content\/uploads\/sites\/7\/2017\/08\/P7140009_compressed-540x326.jpg\")
<\/p>\nKot mestni otrok sem imela redek privilegij, da sem velik kos po\u010ditnic pre\u017eivljala s staro mamo pri sorodnikih na Dolenjskem. To samo po sebi v tistih \u010dasih ni bil tak\u0161en privilegij, ampak nekaj dokaj obi\u010dajnega, slovenske kme\u010dke korenine pa\u010d; privilegij so bili \u010dudoviti ljudje, ki so, \u010deprav se vidimo preve\u010d poredko, \u0161e vedno moji, in privilegij je bilo kompletno prizori\u0161\u010de tistih noro lepih avgustovskih dni: vasica ob Krki, vinograd in temni, globoki gozdovi na Stra\u0161ki gori, mlin v smeri proti Br\u0161ljinu, \u017eelezni\u0161ka proga sredi koruze, ob prehodu \u010dez progo Andrejev kri\u017e in visoka \u010drnikasta smreka, osamljeno znamenje skoraj na koncu sveta.<\/p>\n
Imela sem najbolj\u0161e, pa tudi najbolj \u00bbzero waste\u00ab igra\u010de na svetu. Hlev z \u017eivino, ki sem ji v jasli nalagala seno, ji nastiljala slamo in jo sama gnala \u00bbna vodo\u00ab\u00a0 \u2013 k napajali\u0161\u010du ob reki; kozolec toplar, ki nama je z Danetom slu\u017eil kot grajski stolp, s katerega se je po vrvi drzno spu\u0161\u010dal za dve nadstropji globoko; \u00a0\u010doln in dvoje vesel za divjanje in \u0161kropljenje in obmetavanje z vodnim rastlinjem po Krki; lojtrni voz in konja, haflingerja Cvetana, s katerim sva se vozila po vseh opravkih: po pra\u0161ek za perilo in v\u017eigalice v \u0161pecerijo, mleko sva peljala v zbiralnico in p\u0161enico v mlin, ko sva \u0161la v zidanico po cvi\u010dek, pa sva vijugala po hudo strmih vinogradih. V scenarijih najinih pustolov\u0161\u010din sta bila konj in voz bistvena elementa. Vinetu in Ribana in pove\u010dini zahrbtni beli pri\u0161leki, Indijanci in kavboji, Indijanci in priseljenci, ki prodirajo na zahod (madona, kako se je pra\u0161ilo za nami, ko je na vso mo\u010d gnal konja proti domu, za nama pa pobesneli Koman\u010di \u2013 \u00bbKako dale\u010d so?\u00ab \u00bbZdaj \u017ee malo zaostajajo,\u00ab sem napeto poro\u010dala, \u00bbpazi, pu\u0161\u010dica!\u00ab Ve\u010dino \u010dasa na vozu sva morala biti sklonjena, ker so Indijanci tako dobri lokostrelci), partizani (Dane je bil navadno bomba\u0161, tudi mitraljezec, jaz pa sem ga kot bolni\u0161ka sestra re\u0161evala bo bitkah. Umrl ni nikoli) in Nemci, pa ujeta lepotica in pogumni vitez v\/na \u017ee omenjenem grajskem stolpu (s katerega se je morala lepotica re\u0161iti kar sama, po stopnicah, ker se ni upala viseti z vrvi v kavalirjevem naro\u010dju).<\/p>\n
<\/p>\n
(foto: Jana Lavti\u017ear)<\/em><\/strong><\/p>\n Ne vem, ali je bilo najbolj imenitno takrat, ko mi je stric Gustelj \u2013 njegova ideja! \u2013 zaupal \u0161ofiranje traktorja, da smo se potem v troje sve\u010dano gugali med njivami. Ali pa so bili to spokojni ve\u010deri, ko sem odjezdila h Krki na konju. Stopal je v reko, dale\u010d dale\u010d, da je bila naposled vsenaokoli pod mano vodna gladina. Nato se je ustavil, sklonil glavo in pil. Kjer je bil pred mojimi o\u010dmi konjski vrat, se je odprla ogromna \u0161irjava in daljava, da mi je vzelo dih: razgled na mirno reko in dale\u010d, zelo zelo dale\u010d travnik na onem bregu in \u0161e dlje temno moder obris gozda. Sredi te veli\u010dastne pokrajine sedim visoko nad vodo, pustolovsko bitje, pogumno in ponosno na topli, veliki \u017eivali, zvestem konju, ki me bo jutri varno ponesel skozi nove prigode.<\/p>\n Brez odpadkov pa seveda ni bilo samo igranje, ampak \u017eivljenje nasploh. Posodo se je pomivalo tako, da si kro\u017enik splaknil v vedro (od tod beseda pomije, seveda), \u0161ele potem si ga \u0161el pomivat. Vsebino vedra so zlili med pra\u0161i\u010djo krmo. Ni\u010d ne sme priti v ni\u010d, kot bi rekla Pika Nogavi\u010dka. Embala\u017ee se sploh ne spomnim, razen morda kartona od pralnega pra\u0161ka, ki je \u0161el v pe\u010d, \u0161katlice od v\u017eigalic in ovitka od sira, ki ga je stara mama prinesla v dar iz trgovine. Saj se je vso hrano pridelalo doma. In to kak\u0161no hrano! Za njene okuse, arome in teksture bi zdajle, leta Gospodovega 2017, ubijale najuglednej\u0161e o\u0161tarije.<\/p>\n Pot hrane pa dr\u017ei skozi \u017eelodec … in naprej. Ko sem bila majhna, so imeli \u0161e strani\u0161\u010de na \u0161trbunk.\u00a0 Stalo je ob zahodni steni svinjske kuhinje. \u0160e en \u017eiv spomin: poletno popoldansko sonce se upira v leseno steno, muhe precej leno postavajo naokrog. Medtem ko sedim na udobni, topli deski, od \u010dasa do \u010dasa inkognito pokukam skozi \u0161pranjo v steni, kaj se godi na dvori\u0161\u010du. In v razko\u0161ju \u010dasa, ker se mi res \u010disto nikamor ne mudi, preberem \u010dasopis, preden ga uporabim za toaletni papir.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Kot mestni otrok sem imela redek privilegij, da sem velik kos po\u010ditnic pre\u017eivljala s staro mamo pri sorodnikih na Dolenjskem. To samo po sebi v tistih \u010dasih ni bil tak\u0161en privilegij, ampak nekaj dokaj obi\u010dajnega, slovenske kme\u010dke korenine pa\u010d; privilegij so bili \u010dudoviti ljudje, ki so, \u010deprav se vidimo preve\u010d poredko, \u0161e vedno moji, in… <\/p>\n