Kakšna je prihodnost upravljanja z odpadki v Evropi?
Že drugo leto zapored je izšlo poročilo o stanju in napredku mest in občin, ki so si zadale, da postanejo družbe brez (z manj) odpadkov.
Kljub velikim izzivom, ki jih pandemija COVID-19 še naprej postavlja našemu delu in naši družbi kot celoti, se lahko pohvalimo, da je na lokalni ravni še vedno napredek pri zmanjševanju odpadkov. V preteklem letu smo videli, da je več občin sprejelo zaveze zero waste, medtem ko obstoječe lokalne zero waste skupnosti še naprej izboljšujejo svojo uspešnost. Naši mreži zero waste občin se pridružuje 7 gorenjskih občin in tako bo mreža pokrivala skoraj četrtino slovenskega prebivalstva.
Poročilo, ki ga je pripravila organizacija Zero Waste Europe, zajema okoljske, gospodarske in družbene koristi sprejemanja lokalnih zero waste strategij, ki so predstavljene v številnih kontekstih po Evropi in jih je težko prezreti. Evropska zero waste mesta prikazujejo, kako in zakaj bi morale lokalne oblasti to prepoznati in se odločiti ukrepati zdaj, namesto da bi bili prisiljeni ukrepati v prihodnosti.
Zbiranje odpadkov
Z vidika zbiranja odpadkov bo prehod na trajne, popravljive in popolnoma reciklirane izdelke in materiale pomenil, da si lahko končno zamislimo scenarij, v katerem je potreben drugačen vrstni red – in potencialno manj – zbiranja odpadkov. Te premike v industriji recikliranja opažamo že danes, s proizvajalci in celo trgovci na drobno, ki so ustanovili lastne obrate za recikliranje, da bi zagotovili lastno oskrbo s sekundarnimi surovinami. Proizvajalci imajo tako interes zasnovati izdelke iz materialov, ki se po uporabi vrnejo nazaj k njim.
Velik tok odpadkov, ki bo verjetno potreboval namensko ločeno zbiranje na zelo dolgi rok, so biološki odpadki. V evropski mreži zero waste občin je veliko občin, kjer prevladujejo decentralizirani procesi za ravnanje z visokim deležem bioloških odpadkov (domače in skupnostno kompostiranje). Ta rešitev pa morda ni primerna za vse lokalne skupnosti, še posebej za gosto poseljena območja – kar pomeni, da bo ločeno zbiranje organskih snovi še vedno potrebno in mora ostati odgovornost v pristojnosti občine, ki zagotavlja centralno kompostiranje ali naprave za biološko razgradnjo brez kisika.
Končane sanje o recikliranju
Kar zadeva obdelavo odpadkov, so sanje o recikliranju očitno končane. Visokokakovostno recikliranje nekaterih materialov, npr. plastike, trenutno preprosto ni mogoče po razumni ali trajnostni ceni. Prizadevanje za ohranjanje vrednosti materialov bo neizogibno vodilo k ponovni uporabi in popravilu večine embalaže in potrošniškega blaga.
Cilj EU, da bo vso evropsko embalažo mogoče reciklirati do leta 2030, in prihajajoča pravila eko-oblikovanja, ki zahtevajo več možnosti recikliranja, bi morala pomagati zmanjšati sedanji obseg „recikliranih“ materialov, ki jih nenehno najdemo v sežigalnicah in na odlagališčih. Recikliranje, kot ga poznamo danes, kar je večinoma preprosto downcycling (manjvrednostno), se bo moralo spremeniti in postati pravo recikliranje. Da bi izdelki in embalaža zdržali dlje, bi morali videti manj recikliranja v količinskem smislu, vendar veliko bolj kakovostne zaprte sisteme. Da bodo materiali, zbrani za recikliranje, dovolj kakovostni, bodo morale občine sprejeti sheme za ločeno zbiranje številnih materialov.
Še več ponovne uporabe
Vidimo, kako se sestava odpadkov v Evropi danes spreminja skupaj s potrošniškimi navadami. Na primer spletno nakupovanje in e-dostave ustvarjajo veliko več odpadkov, tako v smislu embalaže kot tudi pri izdelkih sami, saj največkrat preprosto ni mogoče najti primernega servisa za popravilo ali recikliranje pokvarjenih aparatov. V tem smislu je ena od glavnih sprememb, ki jih bomo videli v prihodnjih letih, uvedba sistemov ponovne uporabe in plačila na uporabo na vseh področjih.
Za zamenjavo ne-reciklabilnih in škodljivih materialov s tistimi za ponovno uporabo ali reciklabilnimi, je potrebno manj časa in ima več smisla kot izgradnja nove infrastrukture za odstranjevanje stvari, ki sploh ne bi smele obstajati.
Za zaključek povzamemo, da je ravnanje z odpadki strošek; upravljanje z viri pa naložba. Odporna mesta in občine, ki delujejo in uspevajo znotraj meja zmogljivosti planeta, bodo pokazala tudi najboljše ekonomske in družbene rezultate. Pot naprej ni vklesana v kamen in ne bo lahka, toda cilj postaja vedno bolj jasen.
Our Zero Waste Cities network has been growing since 2017, and 2021 was no exception – it went from 437 to 456 #zerowaste cities in the past 12 months ?
You can find all their inspiring stories on our 2021 State of Zero Waste Municipalities Report ⬇️https://t.co/MDVnJQLxCO pic.twitter.com/eoLYutGADC
— Zero Waste Europe (@zerowasteeurope) December 15, 2021
Piše: Žaklina Žnajder
