![\"www-wrap-org-uk\"](\"http:\/\/ebm.si\/zw\/novice\/wp-content\/uploads\/sites\/5\/2014\/07\/www-wrap-org-uk.gif\")
<\/a><\/p>\nShema: www.wrap.org.uk<\/em><\/p>\n U\u010dinkovita raba virov in kro\u017eno gospodarstvo sta preko strate\u0161kih dokumentov kot sta Na\u010drt za Evropo, gospodarno z viri<\/i> in Sedmi okoljski akcijski program EU<\/i>, postala razvojna cilja Evrope do leta 2030 in naprej. V za\u010detku julija letos je Evropska komisija objavila paket Na poti h kro\u017enemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov. <\/i>V njem <\/i>predlaga oblikovanje skupnih in usklajenih okvirov za podporo kro\u017enemu gospodarstvu. Ti vklju\u010dujejo zakonodajo, tr\u017eno usmerjene instrumente, izmenjavo informacij in podporo prostovoljnim pristopom ter zajemajo klju\u010dna podro\u010dja raziskav in razvoja, oblikovanja, sprostitev investicij in financiranja, podporo podjetjem in potro\u0161nikom ter modernizacijo politik in ciljev na podro\u010dju ravnanja z odpadki. Cilj Evropske komisije je, da do leta 2030 produktivnost virov\u00a0 pove\u010damo za 30 %. To bi spodbudilo rast BDP za skoraj 1 % in nastalo bi preko 2 milijona delovnih mest. Zanesljivost oskrbe evropskega gospodarstva z naravnimi viri\u00a0 bi se pove\u010dala, ob enem pa bi zni\u017eali vplive na okolje in emisije toplogrednih plinov. Prepre\u010devanje nastajanja odpadkov, okolju prijazno oblikovanje, ponovna uporaba in podobni ukrepi lahko evropskim podjetjem letno prinesejo 600 mio evrov neto prihrankov. Poleg paketa o kro\u017enem gospodarstvu skupaj z revizijo ciljev in politik na podro\u010dju odpadkov, je komisija oblikovala \u0161e pakete o trajnostnih stavbah, zelenem zaposlovanju in zelenem na\u010drtu za mala in srednja podjetja.<\/p>\n Spreminjanje odpadkov v vir je za kro\u017eno gospodarstvo klju\u010dnega pomena, a odpadki vendarle predstavljajo le del tega kroga. Za kro\u017eno gospodarstvo je potrebno ve\u010d: preko predelave, ponovne uporabe in recikliranja morajo odpadki ene industrije postati vhodni material za drugo. Komisija ocenjuje, da se ravnanje z odpadki v Evropi izbolj\u0161uje, a gospodarstvo v razli\u010dnih odpadkovnih tokovih \u0161e vedno izgublja velik del potencialnih sekundarnih surovin. Leta 2010 sta v EU nastali 2,5 milijardi ton odpadkov, od katerih smo jih reciklirali 36 %, ostale pa odlo\u017eili ali se\u017egali, \u010deprav bi med 4 in 500 milijonov ton teh odpadkov lahko reciklirali ali ponovno uporabili.\u00a0 Brez jasne srednjero\u010dne in dolgoro\u010dne perspektive na nivoju Evrope, bi se sistemi predelave ostankov odpadkov lahko usmerili v investicije v velike in rigidne objekte, ki dolgoro\u010dno omejujejo mo\u017enosti za bolj u\u010dinkovito ravnanje z viri.<\/p>\n Komisija v paketu tako predlaga vi\u0161je cilje, pa tudi natan\u010dneje dolo\u010dene klju\u010dne instrumente nadzora na podro\u010dju odpadkov. Do leta 2030 bomo tako morali dose\u010di 70 % recikliranja in ponovne uporabe komunalnih odpadkov, do leta 2025 za 30 % zmaj\u0161ati nastale koli\u010dine odpadne hrane in do leta 2020 za 30 % zmanj\u0161ati odpadke v morjih. Do leta 2030 bomo pove\u010dali recikliranje in ponovno uporabo embala\u017ee na 80 %, ter posamezne materiale do naslednjih ciljev: 90 % papirja in kartona do leta 2025 ter do leta 2030 \u0161e 60 % plastike, 80 % lesa, 90 % kovin in aluminija ter 90 % stekla.<\/p>\n Do leta 2025 bomo v Evropi prepovedali odlaganje odpadkov, ki jih je mo\u017eno reciklirati. Med drugimi urepi komisija navaja \u0161e bolj\u0161o sledljivost nevarnim odpadkom, definicijo minimalnih zahtev raz\u0161irjene odgovornosti proizvajalca, poenostavljeno poro\u010danje, uporabo ekonomskih instrumentov ter poenostavitev zakonodaje.<\/p>\n Komisija namerava jasneje dolo\u010diti metode poro\u010danja o dose\u017eenih dele\u017eih recikliranja, saj nekatere dr\u017eave \u010dlanice lo\u010deno zbrane koli\u010dine poro\u010dajo kot reciklirane, \u010deprav med tema dvema korakoma nastajajo precej\u0161nje izgube materialov. Energetska predelava in predelava v biogoriva bosta omejeni na odpadke, ki jih ni mo\u017eno ponovno uporabiti ali reciklirati, kar je povezano tudi z u\u010dinkovitej\u0161o uporabo obstoje\u010dih kapacitet v EU. Evropski skladi bodo podpirali integrirane na\u010dine ravnanja z odpadki, vklju\u010dno z infrastrukturo za lo\u010deno zbiranje, ponovno uporabo in recikliranje.<\/p>\n Usmeritve EU v u\u010dinkovito rabo virov in kro\u017eno gospodarstvo \u017ee odzvanjajo tudi po dr\u017eavah \u010dlanicah. Danska je konec lanskega leta\u00a0 sprejela novo strategijo ravnanja z odpadki, ki zni\u017euje energetsko predelavo in zvi\u0161uje dele\u017ee recikliranja.\u00a0 Francoska ministrica za okolje je v enem nedavnih intervjujev poudarila, da mora Francija prenehati se\u017eigati odpadke in se usmeriti v recikliranje in kro\u017eno gospodarstvo. Leta 2013 je dr\u017eava oblikovala strategijo z ustreznimi \u00a0cilji in ukrepi, francoski In\u0161titut za kro\u017eno gospodarstvo pa povezuje razli\u010dne dele\u017enike in podpira izmenjavo dobrih praks, osve\u0161\u010danja ter raziskav in razvoja. V Nem\u010diji so leta 2012 sprejeli zakonodajo, ki podpira kro\u017eno gospodarstvo in tak\u0161no ravnanje z odpadki, ki omogo\u010da zapiranje snovnih krogov.\u00a0 Zakonodaja je del \u0161ir\u0161ega nem\u0161kega programa u\u010dinkovite rabe virov. V Veliki Britaniji je nastala pobuda o kro\u017enem gospodarstvu WRAP v kateri ocenjujejo, da bi kro\u017eno gospodarstvo prispevalo k nastanku 50.000 novih delovnih mest ter 12 milijardam evrov investicij.<\/p>\n Pa v Sloveniji? Strategije o u\u010dinkoviti rabi virov \u0161e nimamo, strategije o kro\u017enem gospodarstvu tudi ne. Strategije ravnanja z odpadki tudi ne, prav\u00a0 tako kot ne Operativnega programa prepre\u010devanja nastajanja odpadkov. \u010ceprav strate\u0161ki dokumenti EU dalj \u010dasa nakazujejo, da se ravnanje z odpadki usmerja v ve\u010dje dele\u017ee ponovne uporabe in recikliranja ter ukrepe prepre\u010devanja nastajanja, operativni dokumenti ter zakonodaja na nacionalnem nivoju v veliki meri ostajajo osredoto\u010deni zgolj na spodnje nivoje hierarhije ravnanja z njimi. In kar je najpomembneje: v ni\u010demer ne nakazujejo povezave z drugimi resorji kot sta na primer gospodarstvo ter razvoj in raziskave. Imamo relativno dobro zastavljen okvir sistema ravnanja s komunalnimi odpadki, ki pa \u017ee nekaj let glasno kli\u010de po ugla\u0161evanju odgovornosti med posameznimi dele\u017eniki, poenostavitvi in ve\u010dji preglednosti. Nekaj let se stopnjujejo problemi v sistemu ravnanja z odpadno embala\u017eo, pojavljajo se tudi v ostalih odpadkovnih tokovih, ki temeljujo na raz\u0161irjeni odgovornosti proizvajalca, a pristojno ministrstvo nikakor ne uspe prese\u010di interesov posami\u010dnih akterjev.<\/p>\n In\u0161titucije Evropske unije preko dokumentov, kot je lani sprejeti Sedmi okoljski akcijski program ali nedavni paket o kro\u017enem gospodarstvu, jasno po\u0161ilja signale o tem, da sta un\u010dinkovita raba naravnih virov in kro\u017eno gospodarstvo dolgoro\u010dna razvojna cilja skupnosti. Slovenija je del te skupnosti, pri nastajnju tak\u0161nih dokumentov aktivno sodelujemo in na\u0161a odlo\u010ditev je, ali bomo v njih prepoznali prilo\u017enost razvoja dr\u017eave in na\u0161ega gospodarstva, ali pa bomo ostali nekje na robu dogajanja.<\/p>\n Pri nas lahko najdemo kar nekaj primerov dobre prakse tako v podjetjih, med raziskovalci in invatorji, kot v ob\u010dinah, socialnem podjetni\u0161tvu in nevladnih organizacijah. A za resni\u010dni preboj je potrebno dosti ve\u010d. Potrebujemo usklajeno podporo tovrstnim pobudam v smislu zakonodaje ter celovitih finan\u010dnih in ekonomskih instrumentov, predvsem pa jasno definirano in stabilno smer, v katero \u017eelimo pluti naslednja desetletja.\u00a0 Za to pa je potrebno vzpostaviti sodelovanje in mehanizme za doseganje dogovora med razli\u010dnimi dele\u017eniki in med razli\u010dnimi vladnimi resorji ter proces nastajanja razvojnih dokumentov zares odpreti za sodelovanje vseh zainteresiranih javnosti preko temeljitega javnega posvetovanja. To bi nam po ve\u010d kot dvajsetletju samostojne dr\u017eave vendarle po\u010dasi moralo uspeti.<\/p>\n <\/p>\n Viri:<\/p>\n Evropska komisija o kro\u017enem gospodartvu<\/a><\/p>\n Ellen McArthur Foundation<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n<\/a><\/p>\n