{"id":1144,"date":"2014-09-09T23:15:53","date_gmt":"2014-09-09T21:15:53","guid":{"rendered":"http:\/\/ebm.si\/zw\/?p=1144"},"modified":"2019-03-06T13:03:10","modified_gmt":"2019-03-06T11:03:10","slug":"pomembni-koraki-slovenskih-obcin-na-poti-do-druzbe-brez-odpadkov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2014\/pomembni-koraki-slovenskih-obcin-na-poti-do-druzbe-brez-odpadkov\/","title":{"rendered":"Pomembni koraki slovenskih ob\u010din na poti do dru\u017ebe brez odpadkov"},"content":{"rendered":"

Ve\u010d kot 100 ljudi se je v torek, 9. septembra udele\u017eilo dogodka v Dr\u017eavnem svetu, s katerim smo Ekologi brez meja<\/a>, Dr\u017eavni svet Republike Slovenije <\/a>in Zero Waste Europe<\/a> obele\u017eili dva pomembna koraka: pridru\u017eitev prve evropske prestolnice in prvih slovenskih ob\u010din evropski mre\u017ei skupnosti na poti do Zero Waste. Prisotne sta pozdravila Mitja Bervar, predsednik Dr\u017eavnega sveta in Zoran Jankovi\u0107, \u017eupan \u00a0Mestne ob\u010dine Ljubljana.<\/p>\n

\u201cAvgusta smo v Ljubljani lo\u010deno zbrali \u017ee 65 odstotkov odpadkov. Ljubljan\u010dani so odgovorno ravnanje z odpadki vzeli za svoj projekt. Zato sem \u0161e posebej ponosen, da je Ljubljana postala prva evropska Zero Waste prestolnica,\u201d je povedal \u017eupan Ljubljane.<\/p>\n

\"ds-jankovic\"<\/a>
\nZoran Jankovi\u0107 (foto: Marko Mikulandra)<\/em><\/p>\n

Gostje iz organizacije Zero Waste Europe so predstavili mre\u017eo in nekatere najbolj\u0161e prakse iz Evropske unije. Mre\u017ea zdru\u017euje nacionalne organizacije, ki so praviloma nepridobitnega zna\u010daja in skrbijo za promocijo Zero Waste na\u010del in koncepta ter za organizacijo mre\u017ee lokalnih skupnosti na nacionalnem nivoju. V Sloveniji je ravnanje s komunalnimi odpadki v pristojnosti ob\u010din, zato se mre\u017ei lahko pridru\u017eijo ob\u010dine, ki morajo sprejeti Zero Waste na\u010drt in oblikovati Zero Waste odbor. V na\u010drtu definirajo konkretne in merljive dolgoro\u010dne cilje ter ukrepe prepre\u010devanja nastajanja, ponovne uporabe in snovne predelave odpadkov, ki pa ne vklju\u010duje se\u017eiganja v nobeni obliki. Naloga Zero Waste odbora, v katerem so tudi predstavniki nevladnih organizacij, je spremljanje uresni\u010devanja na\u010drta in doseganje ciljev ter ocena u\u010dinkovitosti sprejetih ukrepov. Nacionalna Zero Waste organizacija<\/a> preveri na\u010drt in predlaga pridru\u017eitev ob\u010dine Evropski mre\u017ei.<\/p>\n

Dru\u017ebo brez odpadkov lahko gradimo le kot celotna dru\u017eba, kar dokazujejo uspehi evropskih primerov dobre prakse. Pogosto so se za ta korak namre\u010d odlo\u010dile skupnosti, ki so se bile prisiljene soo\u010diti s pomanjkanjem odlagali\u0161\u010dnega prostora ali pa skupnosti, ki so se \u017eelele izviti iz prime\u017ea dragih in rigidnih sistemov energetske predelave odpadkov v se\u017eigalnicah. In skupnosti so bile tiste, ki so proizvajalce spodbujale k okolju prijaznej\u0161em oblikovanju izdelkov.<\/p>\n

\"ds-ercolini\"<\/a>
\nRossano Ercolini (foto: Marko Mikulandra)<\/em><\/p>\n

\u201cSistem ravnanja z odpadki ni tehnologija, pa\u010d pa dobra organizacija, izobra\u017eevanje in informiranje celotne skupnosti. Prav skupnost lahko re\u0161i 70 – 80 odstotkov te\u017eav z odpadki. Ostalih 20 odstotkov pa je potrebno vrniti v roke proizvajalcem zato, da izbolj\u0161ajo oblikovanje svojih izdelkov,\u201d je poudaril Rossano Ercolini, predsednik evropskega Zero Waste gibanja.<\/p>\n

\u201cV Zero Waste Europe poudarjamo, da je pot enako pomembna kot dose\u017eeni cilji. Dru\u017ebo brez odpadkov namre\u010d gradimo korak za korakom saj nas tak\u0161na zaveza prisili v nenehno iskanje re\u0161itev kako zmanj\u0161ati koli\u010dine nastalih odpadkov in kako vedno ve\u010dje dele\u017ee me\u0161anih ostankov preusmeriti v recikliranje ali kompostiranje. Visoki dele\u017ei lo\u010deno zbranih odpadkov namre\u010d \u0161e ne pomenijo dru\u017ebe brez odpadkov,\u201d pravi Enzo Favoino, predsednik strokovnega odbora Zero Waste Europe.<\/p>\n

\u010ceprav so klju\u010dnega pomena, pa samo odpadki \u0161e ne pomenijo kro\u017enega gospodarstva, ki je razvojna strategija Evropske unije <\/a>v naslednjih 20 ali 30 letih. Predstavljajo vir sekundarnih surovin za industrijo, a so le del kro\u017enega gospodarstva, ki pomeni premik v smeri bolj\u0161e produktivnosti virov. Ob tem pa zdru\u017euje gospodarsko rast in delovna mesta z za\u0161\u010dito okolja. Zato je pomembno, da uspemo podro\u010dje odpadkov povezati z raziskavami in razvojem, zaposlovanjem ter podjetni\u0161tvom in industrijo.<\/p>\n

Tega se zavedajo vsaj nekatere ob\u010dine v Sloveniji, ki so na lokalnem nivoju preko spremembe na\u010dina razmi\u0161ljanja prebivalcev uspele ve\u010d kot tri \u010detrtine nastalih odpadkov koristno porabiti in ob enem \u0161e ustvariti nova delovna mesta. \u017dupan ob\u010dine Vrhnika, Stojan Jakin zato poudarja: \u201cOsnova je zni\u017eevanje nastalih koli\u010din odpadkov. Tu lahko ob\u010dine naredijo veliko. Brez pametnih predpisov na nacionalnem nivoju pa bo \u0161lo te\u017eko.\u201d<\/p>\n

\"ds-jakin\"<\/a>
\nStojan Jakin (foto: Marko Mikulandra)<\/em><\/p>\n

Najbolj\u0161e Zero Waste lokalne skupnosti v Evropi presegajo 80 odstotkov, nekatere celo 90 odstotkov lo\u010deno zbranih in snovno predelanih odpadkov. \u00a0A imamo tudi v Sloveniji ob\u010dine, ki uspe\u0161no sledijo najbolj\u0161im v Evropi. Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica tako \u017ee danes reciklirajo preko 76 odstotkov odpadkov, na prebivalca pa letno nastane zgolj 80 kg me\u0161anih ostankov. V prihodnjih letih bodo spodbujali ponovno uporabo, kompostiranje doma, uporabo pralnih plenic ter lokalno samooskrbo. O dose\u017ekih Vrhnike je Zero Waste Europe izdal primer prakse<\/a>, preveden v tri jezike.<\/p>\n

Ljubljana, prva evropska prestolnica, ki se je odlo\u010dila slediti Zero Waste ciljem, danes lo\u010deno zbere blizu 60 odstotkov komunalnih odpadkov. Do leta 2025 nameravajo lo\u010deno zbiranje dvigniti na 78 odstotkov in koli\u010dino me\u0161anih ostankov zni\u017eati na 60 kg na prebivalca letno, osredoto\u010dili pa se bodo na ukrepe prepre\u010devanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja. Ljubljana je tako tudi opustila na\u010drte o infrastrukturi za energetsko predelavo odpadkov. O Ljubljani, prvi evropski prestolnici na poti do dru\u017ebe brez odpadkov, je Zero Waste Europe objavil sporo\u010dilo za javnost<\/a> in novico so \u017ee v ponedeljek z navdu\u0161enjem objavile nacionalne organizacije po vsej Evropi in v mednarodnem prostoru<\/a>.<\/p>\n

Na posvetu smo se na primerih iz prakse lahko prepri\u010dali, da uvajanje koncepta pomeni ve\u010d lo\u010denega zbiranja in recikliranja, pa tudi ni\u017eje stro\u0161ke in prilo\u017enost za ustvarjanje novih delovnih mest. Na lokalnem nivoju tako pri\u010denjamo graditi ne le dru\u017ebo brez odpadkov, pa\u010d pa tudi pomembne korake na poti h kro\u017enemu gospodarstvu.<\/p>\n

\"ds-publika\"<\/a>
\n(foto: Marko Mikulandra)<\/em><\/p>\n

Dogodka so se udele\u017eili predstavniki ob\u010din, ministrstev, komunalnih podjetij, nevladnih organizacij in politike. Prepri\u010dani smo, da smo tako uspeli vsaj za eno dopoldne ustvariti prostor za izmenjavo izku\u0161enj in znanja vseh, ki sodelujemo pri ravnanju z odpadki. Tak\u0161nih strpnih, konstruktivnih in ustvarjalnih razprav si vsekakor \u017eelimo tudi v \u00a0prihodnje.<\/p>\n

V Zero Waste Slovenija pri\u010dakujemo, da bodo v naslednjih mesecih k mre\u017ei pristopile \u0161e nekatere slovenske ob\u010dine.<\/p>\n

Dodatne informacije:<\/p>\n