{"id":1333,"date":"2014-12-01T08:00:15","date_gmt":"2014-12-01T07:00:15","guid":{"rendered":"http:\/\/ebm.si\/zw\/?p=1333"},"modified":"2019-08-07T09:27:23","modified_gmt":"2019-08-07T07:27:23","slug":"odziv-na-revizijsko-porocilo-o-sezigalnicah-komunalnih-odpadkov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2014\/odziv-na-revizijsko-porocilo-o-sezigalnicah-komunalnih-odpadkov\/","title":{"rendered":"Odziv na revizijsko poro\u010dilo o se\u017eigalnicah komunalnih odpadkov"},"content":{"rendered":"

Veseli nas, da je Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de Republike Slovenije \u017ee ve\u010dkrat pod drobnogled vzelo podro\u010dje ravnanja z odpadki v Sloveniji. \u0160e posebej, da se je v te dni objavljenem revizijskem poro\u010dilu<\/a> posvetilo tudi smotrnosti zagotavljanja in izvajanja obvezne dr\u017eavne gospodarske javne slu\u017ebe se\u017eiganja komunalnih odpadkov, ob \u010demer je drugi namestnik predsednika sodi\u0161\u010da, g. Samo Jereb, ugotovil naslednje: “Ne vemo, po kateri poti \u017eelimo, ali v smer brez odpadkov – t.i. zero waste ali v smer gradnje dodatnih se\u017eigalnic v Mariboru in Ljubljani. Dr\u017eava se mora odlo\u010diti, kako naprej, potem pa sprejeti potrebne predpise in poskrbeti za izvajanje ukrepov. Najslab\u0161e je, da se ni\u010desar ne odlo\u010dimo, da ne vemo, v katero smer bomo \u0161li.”<\/p>\n

S tak\u0161no ugotovitvijo se seveda strinjamo, saj na zastarelost in pomanjkanje dolgoro\u010dnih strategij na podro\u010dju ravnanja z odpadki v Sloveniji opozarjamo \u017ee nekaj \u010dasa. Upamo pa, da Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de z besedo dr\u017eava misli na vse – za dolo\u010deno podro\u010dje pomembne in z njim povezane – dele\u017enike in ne le Ministrstva za okolje in prostor. O tem nekaj ve\u010d v nadaljevanju.<\/p>\n

Ne moremo pa se strinjati s priporo\u010dili, ki jih je Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de RS posredovalo Ministrstvu za okolje in prostor. Upamo, da bosta na\u0161 odziv Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de in javnost razumela v konstruktivnem duhu, saj si predvsem \u017eelimo, da kon\u010dno prese\u017eemo razprave o tem, kje in kako bomo odpadke se\u017eigali ter namesto tega pri\u010dnemo iskati na\u010dine, kako izziv spremeniti v prilo\u017enost za gospodarsko rast in nova delovna mesta.<\/p>\n

\"GreenJobspic\"<\/a>
\nFoto: www.unep.org<\/em><\/p>\n

V delu poro\u010dila, ki je namenjeno predstavitvi na\u010del, ki na EU ravni veljajo za podro\u010dje ravnanja z odpadki (poglavje 1.4.)<\/a> je nekaj nedoslednosti, ki bi lahko v nadaljevanju privedle do napa\u010dnih sklepov. Dolgoro\u010dni cilj dr\u017eav \u010dlanic EU je res postati dru\u017eba recikliranja, ki u\u010dinkovito uporablja svoje vire \u2013 tudi odpadke, ki jih \u017eeli preusmeriti v razli\u010dne oblike predelave. Vendar je usmeritev EU v Sedmem okoljskem akcijskem programu<\/a> zelo jasna: energetska predelava se omeji zgolj na tiste odpadke, ki jih ni mo\u017eno reciklirati. Prav tako jasna je direktiva o odpadkih<\/a> glede definicije recikliranja (\u010dlen 3, to\u010dka 17), ki ne vklju\u010duje energetske predelave. Ne gre torej za preusmerjanje odpadkov zgolj stran od odlagali\u0161\u010d, pa\u010d pa za njihovo maksimalno preusmerjanje v zgornje ravni hierarhije \u2013 torej prepre\u010devanje nastajanja, ponovno uporabo in recikliranje ter kompostiranje. V julija objavljenem paketu o kro\u017enem gospodarstvu<\/a> Evropska komisija predlaga bistveno vi\u0161je cilje za dele\u017ee recikliranja ter ve\u010dji poudarek na prepre\u010devanju nastajanja odpadkov. Energetska predelava je in ostaja v spodnjem delu hierarhije, manj za\u017eelena od recikliranja in zato ne more biti del dru\u017ebe recikliranja.<\/p>\n

Na 18. strani poro\u010dila<\/a> Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de navaja tudi, da morajo dr\u017eave \u010dlanice skladno s 16. \u010dlenom direktive o odpadkih spo\u0161tovati na\u010delo samozadostnosti in bli\u017eine ter zagotoviti integrirano ter ustrezno omre\u017eje naprav. Vendar ima isti \u010dlen direktive tudi 4. to\u010dko, ki pravi: \u201cNa\u010deli bli\u017eine in samozadostnosti ne pomenita, da mora biti v vsaki dr\u017eavi \u010dlanici celoten sklop naprav za dokon\u010dno predelavo.\u201d<\/em> \u010clen govori o tem, da se omre\u017eje naprav oblikuje tako, da celotni Skupnosti (in ne omejeno na posamezno dr\u017eavo \u010dlanico) omogo\u010di samozadostnost pri odstranjevanju in predelavi odpadkov.<\/p>\n

Ta to\u010dka je pomembna tudi zato, ker se na ravni EU \u017ee nekaj \u010dasa pojavljajo prese\u017ene kapacitete energetske predelave komunalnih odpadkov, ki so rezultat nara\u0161\u010danja dele\u017eev recikliranja v dr\u017eavah \u010dlanicah. \u0160tevilne dr\u017eave tako odpadke za energetsko predelavo uva\u017eajo iz drugih dr\u017eav. \u010ce v Sloveniji torej govorimo o ‘odpadkovnem turizmu’ v povezavi z odlagali\u0161\u010di, lahko na EU ravni govorimo o podobnem, vendar v povezavi z energetsko predelavo. Ob enem pa se postavlja vpra\u0161anje smotrnosti gradnje tak\u0161nih naprav v Sloveniji, ki ima 2 milijona prebivalcev, po podatkih Eurostata<\/a> relativno nizko koli\u010dino nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca letno ter dosega eno najvi\u0161jih stopenj recikliranja v EU.<\/em><\/p>\n

Ravnanje z odpadki v kontekstu razvojnih politik nenazadnje sodi v precej \u0161ir\u0161o sliko, kot je razprava o tem ali Slovenija potrebuje eno, dve se\u017eigalnici komunalnih odpadkov ali nobene. Gre za pomemben del razvojne usmeritve EU, ki podpira gospodarsko rast in nova delovna mesta ob isto\u010dasnih pozitivnih vplivih na okolje. Globalno povpra\u0161evanje po naravnih virih namre\u010d strmo nara\u0161\u010da skupaj z nara\u0161\u010danjem svetovnega prebivalstva in gospodarske proizvodnje. Pri\u010dakovati je, da se bo enak trend nadaljeval tudi v prihodnje in jasno je, da bo linearni gospodarski model kmalu naletel na svoje skrajne meje.<\/p>\n

Za trenutno gospodarsko krizo sta zna\u010dilna velika brezposelnost in omejena rast. V kro\u017enem gospodarstvu odpadki ene industrije postanejo vhodni material druge. Podpira prehod v zeleno, nizko oglji\u010dno gospodarstvo, ki je u\u010dinkovito tako glede rabe virov kot tudi energije. Model temelji na ponovni uporabi, popravilu, predelavi in recikliranju materialov in izdelkov. Del paketa je namenjen pobudi za zelena delovna mesta zato, da trg dela sledi strukturnim spremembam. Drugi del paketa predstavlja na\u010drt za zelena mala in srednje velika podjetja, ki jim bo omogo\u010dil izkoristiti njim dostopne poslovne prilo\u017enosti. Kot tretji del paketa je komisija sprejela zakonodajni predlog revizije ciljev na podro\u010dju odpadkov. Cilj revizije je oblikovanje jasnih in stabilnih okvirov politik, ki bi javnim in zasebnim podjetjem po Evropi omogo\u010dili na\u010drtovanje in razvoj dologoro\u010dnih strategij na podro\u010dju investicij, osredoto\u010denih na prepre\u010devanje, ponovno uporabo in recikliranje. In torej ne na investicije v se\u017eiganje odpadkov s pridobivanjem energije.<\/p>\n

Vse zgoraj navedeno \u0161e kako velja tudi za Slovenijo, ki i\u0161\u010de izhod iz gospodarske krize. V \u0161ir\u0161em kontekstu je torej to, kako ravnamo z odpadki, v resnici strate\u0161ka odlo\u010ditev dr\u017eave, ki \u2013 kot smo uvodoma poudarili \u2013 je ne more sprejeti samo Ministrstvo za okolje in prostor.<\/p>\n

Kot ugotavlja Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de, v naslednji finan\u010dni perspektivi evropska sredstva za naprave za energetsko predelavo niso ve\u010d na voljo, saj EU stimulira druge oblike ravnanja z odpadki. Ker Slovenija krepko zamuja s prilagajanjem svojih strategij dogajanju na ravni EU, s tem tudi izgublja prilo\u017enosti pridobivanja sredstev iz teh virov.<\/p>\n

Zavedamo se, da se je Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de v poro\u010dilu osredoto\u010dilo na zagotavljanje javne gospodarske slu\u017ebe se\u017eiganja komunalnih odpadkov, ki je predvideno v Zakonu o varstvu okolja in v tem smislu razumemo priporo\u010dila, ki jih je naslovilo na Ministrstvo za okolje in prostor.<\/p>\n

Ne moremo pa se strinjati s tem, da Ministrstvo za okolje in prostor izvaja popravljalne ukrepe, ki se nana\u0161ajo na izdelavo na\u010drtov aktivnosti za dopolnitev operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki ter pripravo novelacije dokumenta DIIP za objekte termi\u010dne predelave odpadkov z energetsko izrabo v Ljubljani in Mariboru. Obe alineji sta si namre\u010d v nasprotju. Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de Ministrstvu priporo\u010da (na strani 26)<\/a>, naj:<\/p>\n