{"id":1400,"date":"2014-12-10T18:58:37","date_gmt":"2014-12-10T17:58:37","guid":{"rendered":"http:\/\/ebm.si\/zw\/?p=1400"},"modified":"2014-12-10T18:58:37","modified_gmt":"2014-12-10T17:58:37","slug":"vlada-zadrzana-do-konkretnega-cilja-za-zmanjsanje-odpadne-hrane","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2014\/vlada-zadrzana-do-konkretnega-cilja-za-zmanjsanje-odpadne-hrane\/","title":{"rendered":"Vlada zadr\u017eana do konkretnega cilja za zmanj\u0161anje odpadne hrane"},"content":{"rendered":"

Vlada Mira Cerarja je zadr\u017eana do konkretnega cilja EU: zmanj\u0161anja koli\u010din zavr\u017eene hrane za 30 % do leta 2025. Ekologi brez meja menimo, da je stali\u0161\u010de vlade neutemeljeno. Od Vlade Mira Cerarja zahtevamo spremembo \u0161kodljivega stali\u0161\u010da za delovna mesta, slovensko kmetijstvo, \u017eivilsko predelovalno industrijo, trgovino in \u017ee tako tanke denarnice slovenskih dru\u017ein. V \u010dasu potreb po jasnih usmeritvah, se Vlada s tak\u0161nim stali\u0161\u010dem izogiba konkretnim ciljem prepre\u010devanja nastajanja odpadne in zavr\u017eene hrane.<\/p>\n

Vlada RS je 4.12.2014 <\/a>na 12. redni seji, ki jo je vodil njen predsednik dr. Miro Cerar, sprejela stali\u0161\u010de do Predloga direktive o spremembi direktiv o odpadkih, o embala\u017ei in odpadni embala\u017ei, o odlaganju na odlagali\u0161\u010dih, o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter o odpadni elektri\u010dni in elektronski opremi, v katerem sporo\u010da, da Slovenija ne podpira \u201cambicioznih ciljev\u201d EU, oziroma jih podpira zgolj na\u010delno z resnimi zadr\u017eki. Tako je Vlada sporo\u010dila, da je Slovenija \u201czadr\u017eana do dolo\u010ditve konkretnega cilja prepre\u010devanja nastajanja \u017eivilskih odpadkov v celotni prehranski verigi.\u201d Ta cilj je 30 % zmanj\u0161anje do leta 2025 na ravni EU.<\/p>\n

\"Zaradi_estetskih_standardov_zavrzena_hrana\"<\/a>
\n(foto: A greener life, a greener world<\/a>)<\/em><\/strong><\/p>\n

Ekologi brez meja zadr\u017eanosti Vlade Mira Cerarja do konkretne zaveze na podro\u010dju odpadne in zavr\u017eene hrane nasprotujemo. Zato od Vlade zahtevamo<\/a>, da podpre predlog EBM za zmanj\u0161anje koli\u010din odpadne hrane za 50 % do leta 2025. Ta ambiciozen cilj je dosegljiv predvsem zaradi potenciala individualnega kompostiranja v gospodinjstvih, krepitve lokalne ekolo\u0161ke pridelave in upravljanja kratkih verig od kmeta do potro\u0161nika.<\/p>\n

\u201cVlada RS je s tem stali\u0161\u010dem sko\u010dila na vlak tistih sil v EU, ki se upirajo ukrepom za zmanj\u0161evanje in prepre\u010devanje nastajanja odpadkov ter oblikovanju kro\u017enega gospodarstva, zaprtih snovnih tokov in u\u010dinkovite rabe naravnih virov, kar bi v EU ustvarilo ve\u010d kot pol milijona delovnih mest. To \u0161e posebej velja za podro\u010dje odpadne in zavr\u017eene hrane,\u201d je povedal Albin Keuc, koordinator projekta o zavr\u017eeni hrani<\/a>\u00a0pri Ekologih brez meja. \u201cV Sloveniji je po podatkih biv\u0161ega Ministrstva za kmetijstvo in okolje leta 2011 nastalo 168.000 ton odpadne hrane. \u0160tudije<\/a> ka\u017eejo – z doma\u010dimi \u0161e ne razpolagamo – da je med odpadno hrano ve\u010d kot 50 % tak\u0161ne, ki se ji lahko z metodami dobrega gospodarja in modernizacijo tehnolo\u0161kih procesov, izognemo.\u201d<\/p>\n

Ekologi brez meja se ne strinjamo niti z zadr\u017eanostjo Vlade do rokov in ciljev recikliranja. Menimo, da smo v Sloveniji v desetih letih naredili ogromen napredek na podro\u010dju lo\u010denega zbiranja, nekatere ob\u010dine tako zberejo \u017ee blizu 80 %<\/a> odpadkov. In dokazujejo, da so cilji realni in dosegljivi. Prepri\u010dani smo, da je Slovenija sposobna z nekaj premi\u0161ljenimi spremembami sistem uskladiti in jih preusmeriti v snovno izrabo. Opozarjamo \u0161e, da se predlagani cilji Evropske komisije nana\u0161ajo ve\u010dinoma na prepre\u010devanje odpadkov, ponovno uporabo, recikliranje ter kompostiranje in ne na predelavo. Recikliranje ne vklju\u010duje energetske predelave, ki ga ministrstvo v predlogu stali\u0161\u010d \u0161e vedno navaja kot potrebno infrastrukturo za ravnanje z odpadki. Energetska predelava torej po na\u0161em mnenju na noben na\u010din ne bo vplivala na doseganje ciljev recikliranja. Na to smo opozorili tudi v odzivu na nedavno objavljeno revizijsko poro\u010dilo Ra\u010dunskega sodi\u0161\u010da o GJS se\u017eiganja odpadkov<\/a>.<\/p>\n

Ur\u0161a Zgojznik, predsednica Dru\u0161tva Ekologi brez meja, dodaja: \u201cEnergetska predelava je lahko povezana z doseganjem ciljev zni\u017eevanja koli\u010din odlo\u017eenih odpadkov, a lahko to hitreje in stro\u0161kovno ugodneje re\u0161imo na druga\u010den na\u010din: s prepre\u010devanjem nastajanja, recikliranjem in kompostiranjem. Tako se odpadkov lotimo na obeh straneh isto\u010dasno, kar vodi v dolgoro\u010dno u\u010dinkovitej\u0161e doseganje zastavljenih ciljev. Za prepre\u010devanje namre\u010d ni potrebno graditi infrastrukture, saj temelji na mehkih prijemih osve\u0161\u010danja razli\u010dnih javnosti, ustreznih zakonodajnih podlag, ekonomskih instrumentih ter prostovoljnih dogovorih razli\u010dnih akterjev. Ministrstvo za okolje in prostor \u0161e vedno ni pripravilo z direktivo zahtevanega operativnega programa prepre\u010devanja odpadkov. Zato pozivamo vlado, da podpre predlagane cilje in spremembe evropske zakonodaje o odpadkih, ter prekine neaktivnost ministrstva in drugih akterjev na tem podro\u010dju.\u201d<\/p>\n

Dodatek:<\/p>\n