![\"www-thechangeblog-com\"](\"http:\/\/ebm.si\/zw\/novice\/wp-content\/uploads\/sites\/5\/2015\/04\/www-thechangeblog-com.jpg\")
<\/a>\n(foto: The Change Blog<\/a>)<\/em><\/p>\n
\u010ce pogledamo v medijske novice, hitro ugotovimo, da smo \u0161e vedno zelo tolerantni do onesna\u017eevanja na\u0161ega planeta. Pa naj gre za posameznike, javne ustanove ali podjetja. Javnost se je zgra\u017eala ob 800 evrov kazni za Ljubljan\u010dana, ki je nepravilno lo\u010deval odpadke. In ne, ni \u0161lo zgolj za napa\u010dno odlo\u017eeno kuverto v me\u0161ane odpadke. Nepravilno lo\u010devanje dviguje stro\u0161ke odvoza za vse, saj se skupni stro\u0161ki sistema (\u0161tevilo vo\u017eenj, pla\u010de zaposlenih, vzdr\u017eevanje in gorivo za tovornjake, odlaganje ali se\u017eiganje) razdelijo na vsa gospodinjstva glede na koli\u010dino me\u0161anih odpadkov. Zakaj torej zgra\u017eanje nad kaznijo in ne nad njegovo nesposobnostjo, da kuverto odnese do pravega zabojnika?<\/p>\n
Enako tolerantni smo do onesna\u017eevanja podjetij, \u010deprav so v tem primeru posledice tako za okolje kot za zdravje ljudi \u0161e bistveno ve\u010dje. Nad tem pa niso pretirano zaskrbljene niti lokalne, niti nacionalne oblasti. Se \u0161e spomnimo posnetkov odplak iz industrijske cone v Kranju, ki so odtekale v bli\u017enje potoke in ne prevelike zainteresiranosti ob\u010dinskih oblasti? In dolgoletne bitke lokalnih prebivalcev s cementarno Lafarge v Zasavju? Ob slednjem je seveda najla\u017eje ugotoviti, da bo zaradi okoljevarstvenikov in dr\u017eavnih institucij cementarna mogo\u010de zaprla vrata in bo delo izgubilo dodatnih 56 zaposlenih. Ko je Lafarge cementarno prevzel, je tam delalo 314 zaposlenih in jih je torej dosti ve\u010d delo izgubilo \u017ee prej. Ne gre pozabiti niti tega, da se je cementarna \u017ee v samem za\u010detku zavedala, da ob\u010dinski odlok na tem obmo\u010dju dovoljuje uporabo samo treh vrst goriv: plina, premoga ter mazuta in je vrsto let brez okoljevarstvenega dovoljenja uporabljala druga goriva in sose\u017eigala odpadke. In medtem ko dobi\u010dek podjetja odhaja lastnikom, pa ne glede na to ali so ti v tujini ali doma, zaposlenim in lokalnim prebivalcem ostajajo posledice v obliki onesna\u017eenega okolja in bolezni. Stro\u0161ki sanacije in zdravljenja bolezni se prenesejo na dr\u017eavni prora\u010dun. Kot pri azbestozi, sanaciji divjega odlagali\u0161\u010da 40.000 ton odpadnih gum v Kidri\u010devem, pa Me\u017ei\u0161ka dolina, rudnik \u017eivega srebra v Idriji in onesna\u017eenje s PCBji v Beli Krajini.<\/p>\n
Javni sektor bi lahko preko pozitivnega zgleda bistveno vplival na spremembe v dru\u017ebi. Zaradi gospodarske krize smo pri\u010da \u0161tevilnim ukrepom, ki zni\u017eujejo pla\u010de in vedno bolj omejujejo storitve, ki jih sektor opravlja. Z nekaj preprostimi potezami bi lahko precej prispeval k varstvu okolja in obenem zni\u017eal svoje stro\u0161ke.<\/p>\n
Na globalni ravni zavr\u017eemo 40 odstotkov pridelane hrane in Slovenija pri tem ni nobena izjema. Ekologi brez meja smo zato lani pri\u010deli s projektom Volk sit koza cela, ki si prizadeva te koli\u010dine zmanj\u0161ati. Iz dveh razlogov. Ker je moralno nesprejemljivo, da hrano me\u010demo stran, a so nekateri med nami la\u010dni. In zato, ker s tem me\u010demo stran naravne vire, delo in energijo, ki je bila potrebna za njeno pridelavo, obdelavo in transport. V sodelovanju s projektnim partnerjem eTRI smo opravili pilotne preglede na slovenskih \u0161olah in vrtcih<\/a> in ugotovili, da stro\u0161ki nabave dosegajo vrtoglave zneske: med 90 in 100 miljioni evrov, stro\u0161ki odvoza zavr\u017eene hrane pa \u0161e dodatnih 3 – 4 milijone. Skoraj nobena \u0161ola ne uporablja lastnega kompostiranja, ker naj bi to bilo prepovedano. In \u010de je tako v \u0161olah in vrtcih, si lahko mislimo, da stanje v drugih delih javnega sektorja, kot so na primer bolni\u0161nice, ni dosti druga\u010dno.<\/p>\n V vseh enotah Vrtca Vrhnika je lani jeseni 220 otrok pri\u010delo uporabljati pralne plenice<\/a>. Stro\u0161ki nabave kompletov so zna\u0161ali enako, kot letna poraba plenic za enkratno uporabo. A iste plenice bodo uporabljali vsaj dve leti, zato bo naslednje leto ta stro\u0161ek enak ni\u010d. Pri odvozu odpadkov bodo prihranili dodatnih 5.000 evrov letno, saj so se v samo \u0161tirih mesecih izognili ve\u010d kot 15.500 odpadnim plenicam za enkratno uporabo. Ker jih \u0161e ne znamo reciklirati, ve\u010dinoma kon\u010dajo na odlagali\u0161\u010dih, kjer razpadajo nekaj stoletij in povzro\u010dajo emisije toplogrednega plina metana. \u010ce so tako okoljski prihranki kot prihranki za blagajno vrtca tak\u0161ni \u017ee pri 220 otrocih, si lahko zamislimo, kak\u0161ni bi bili s spremembo v vseh vrtcih in porodni\u0161nicah v Sloveniji.<\/p>\n Kljub prihrankom se v javnem sektorju te\u017eko odlo\u010dajo za lastne, konkretne ukrepe. Krivdo lahko deloma pripi\u0161emo tudi predpisom, a ve\u010dinoma gre le za izgovor, saj je cono udobja tako posameznikom kot sistemom te\u017eko zapustiti. Podjetja so pri tem v prednosti, saj so zaradi delovanja na trgu dosti bolj odprta za spremembe. Samo v Italiji je recikla\u017ena industrija skokovito narasla<\/a>: \u0161tevilo podjetij se je iz 2.183 pove\u010dalo na 3.034 (+39%), \u0161tevilo zaposlenih pa od 12.000 do preko 24.000. Surovine v odpadkih so dragocene, kar dokazuje \u017eivahno (tudi ilegalno) trgovanje s sekundarnimi surovinami na globalni ravni. Z odgovornim odnosom do okolja so zelena podjetja pogosto uspe\u0161nje\u0161a od ostalih.<\/p>\n Kot smo uvodoma ugotovili, je varnost cone udobja la\u017ena. Danes le \u0161e redki dvomijo o vlogi \u010dloveka pri podnebnih spremembah. Na vremenske pojave, ki so z njimi povezani, se pripravljamo vsaj dvakrat vsako leto in vedno znova bolj ali manj spretno odpravljamo njihove posledice. V Evropi smo ranljivi tudi zato, ker je celina revna z naravnimi viri, ki jih je na globalnem nivoju in ob strmem nara\u0161\u010danju svetovnega prebivalstva vse manj. Znanstveniki nas opozarjajo, da se onesna\u017eevanje v vedno ve\u010dji meri vra\u010da na na\u0161e kro\u017enike.<\/p>\n Cona udobja zato postaja precej neudobna in izgovorov za nesprejemanje sprememb po\u010dasi zmanjkuje. Skrajni \u010das bi bil, da vsi zavihamo rokave in se pri\u010dnemo ukvarjati z resni\u010dnimi problemi. Nenazadnje pa: za na\u0161e otroke gre, mar ne?<\/p>\n<\/a>
\n(foto: Cycling 360<\/a>)<\/em><\/p>\n