{"id":1998,"date":"2016-05-24T09:10:05","date_gmt":"2016-05-24T07:10:05","guid":{"rendered":"http:\/\/ebm.si\/zw\/?p=1998"},"modified":"2019-08-07T09:31:44","modified_gmt":"2019-08-07T07:31:44","slug":"pripombe-nvo-na-drugo-verzijo-osnutka-programov-ravnanja-in-preprecevanja-odpadkov-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2016\/pripombe-nvo-na-drugo-verzijo-osnutka-programov-ravnanja-in-preprecevanja-odpadkov-2\/","title":{"rendered":"Pripombe NVO na \u010detrto verzijo osnutka programov ravnanja in prepre\u010devanja odpadkov"},"content":{"rendered":"

\"ebm-plan<\/a><\/p>\n

Ministrstvo za okolje in prostor je dne 12.5.2016\u00a0 na svojih spletnih straneh objavilo \u010detrto verzijo dokumenta Osnutek Operativnega programa ravnanja z odpadki in Programa prepre\u010devanja odpadkov Republike Slovenije (v nadaljevanju Osnutek), ki bo v javni obravnavi do 25.5.2016.<\/p>\n

V nadaljevanju posredujemo nekaj dodatnih pripomb na \u010detrti osnutek omenjenih programov, ki smo jih pripravili v dru\u0161tvu Ekologi brez meja v sodelovanju z okoljskimi nevladnimi organizacijami, zdru\u017eenimi v mre\u017ei Plan B za Slovenijo.<\/p>\n

(1) Besedilo programov je z dodatnimi pojasnili dosti bolj berljivo od predhodnih verzij. Vendar pa bi bilo za ve\u010djo preglednost in jasnost programov<\/strong> kljub vsemu dobrodo\u0161lo, \u010de bi se nekatere vsebine (predvsem povzetki zakonodaje in opisi stanja) prenesli v lo\u010den dokument ali priloge.<\/p>\n

(2) V delih, kjer se program dotika termi\u010dne obdelave \/ energetske predelave ter ravnanja z blati \u010distilnih naprav manjkajo ukrepi, ki bi zagotavljali ve\u010dje izlo\u010danje materialov z jasnim namenom, da se zapirajo snovni krogi<\/strong> (preko recikliranja in kompostiranja):<\/p>\n

(a) Naprave za mehansko-biolo\u0161ko obdelavo in sortirnice lo\u010deno zbranih frakcij komunalnih odpadkov<\/strong><\/p>\n

Program ugotavlja, da imamo zadosti kapacitet za mehansko-biolo\u0161ko obdelavo me\u0161anih ostankov komunalnih odpadkov<\/em>. V besedilu so te naprave za lahki del frakcije predstavljene tako, kot da je edina mo\u017enost predelava v gorivo za se\u017eig ali sose\u017eig. To ne dr\u017ei, saj je z nadgradnjo postopka \/ tehnologije mo\u017eno iz me\u0161anih ostankov zagotoviti dvoje: (i) dodatno izlo\u010danje materialov za recikliranje ter (ii) recikliranje same lahke frakcije. Eno in drugo je tako z okoljskega, kot skupnega stro\u0161kovnega vidika ravnanja s komunalnimi odpadki bolj za\u017eeleno in ugodno ter v duhu prehoda v kro\u017eno gospodarstvo.<\/p>\n

Pri dodatnem sortiranju lo\u010deno zbranih frakcij<\/em> komunalnih odpadkov<\/em> obstaja \u0161e precej mo\u017enosti za bolj u\u010dinkovito izlo\u010danje in dodatno preusmerjanje v recikliranje. Tudi pri nadaljnjem sortiranju odpadne plasti\u010dne embala\u017ee je mo\u017eno in potrebno zagotoviti precej vi\u0161je dele\u017ee snovne predelave.<\/p>\n

Program bi se zato v tem delu moral jasneje usmeriti v nadgradnjo in izbolj\u0161ave postopkov<\/strong>, ki sledijo lo\u010denemu zbiranju, z namenom preusmerjanja dodatnih koli\u010din v recikliranje. Kot re\u010deno s tem lahko z relativno majhnimi stro\u0161ki dose\u017eemo dodatne pozitivne u\u010dinke za okolje in dolgoro\u010dno tudi stro\u0161kovno bolj u\u010dinkovito ravnanje z odpadki ter zapiranje snovnih krogov.<\/p>\n

(b) blata \u010distilnih naprav in biolo\u0161ki odpadki iz gospodinjstev (kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odrez)<\/strong><\/p>\n

Neposredna uporaba blat \u010distilnih naprav v kmetijstvu je zaradi njihove onesna\u017eenosti z razli\u010dnimi onesna\u017eevali (te\u017eke kovine, organske spojine, patogeni in ostanki zdravil) lahko precej omejena. Vendar pa tako kot biolo\u0161ki odpadki iz gospodinjstev vsebuje tudi pomembna in kot naravni vir vedno bolj omejeno dostopna hranila: fosfor, du\u0161ik in kalij.<\/p>\n

Kot program ugotavlja, se lahko vra\u010danje hranil (predvsem fosforja)<\/strong> v naravne kroge na\u010deloma zagotovi preko aerobne in anaerobne predelave (v manj\u0161em obsegu) ali termi\u010dne obdelave v izklju\u010dno za blata \u010distilnih naprav zgrajenih napravah (sose\u017eig z drugimi odpadki ali v cementarnah ne omogo\u010da pridobivanja fosforja iz pepela). Postopki pridobivanja fosforja preko termi\u010dne obdelave so za Slovenijo in njene koli\u010dine stro\u0161kovno vpra\u0161ljivi.<\/p>\n

Biolo\u0161ki odpadki iz gospodinjstev in bata \u010distilnih naprav kot re\u010deno niso samo odpadki, pa\u010d pa tudi vir pomembnih in vedno te\u017eje dostopnih hranil<\/strong>. Zakonodaja EU omogo\u010da, da se kompost \u0161teje med predelane koli\u010dine odpadkov, vendar samo v primeru, da je pridobljeni kompost primeren za uporabo v kmetijstvu. Zato bi morali biti v programu kot prioriteta<\/strong> pri teh vrstah odpadkov jasno izpostavljeni ukrepi zagotavljanja \u010dimve\u010dje \u010distosti vhodnega<\/u> materiala, <\/em>katerih cilj je v najve\u010dji mo\u017eni\u00a0 meri zagotavljati pridobivanje kakovostnega komposta in vra\u010danja hranil v naravne kroge<\/strong>. Osnutek programa je zaenkrat usmerjen predvsem v zadnji del: urejanje zakonodaje za uporabo komposta in digestata v kmetijstvu.<\/p>\n

Predlagamo, da se v program dodajo naslednji ukrepi:<\/p>\n