{"id":2023,"date":"2016-05-27T10:35:27","date_gmt":"2016-05-27T08:35:27","guid":{"rendered":"http:\/\/ebm.si\/zw\/?p=2023"},"modified":"2016-07-01T16:39:30","modified_gmt":"2016-07-01T14:39:30","slug":"slovenija-od-kod-lepote-tvoje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2016\/slovenija-od-kod-lepote-tvoje\/","title":{"rendered":"Slovenija, od kod lepote tvoje?"},"content":{"rendered":"

Slovenija je skupek pre\u010dudovite narave in kulture ter popolne lege med razli\u010dnimi pokrajinami. Turizem je tako posledi\u010dno zelo pomembna panoga \u017ee od 19. stoletja naprej. Ker se je od takrat pa do danes \u017eivljenje spremenilo za 360\u00b0, se je temu prilagodila tudi turisti\u010dna panoga. Zero waste je danes vedno bolj uporabljena besedna zveza. Pojem, ki si prizadeva, da bi dru\u017eba spremenila \u017eivljenjski stil in navade ter posnemala trajnostne naravne cikle, v katerem so vsi odpadni materiali surovina za nekaj drugega. S popolno implementacijo tega procesa, bi prepre\u010dili kakr\u0161nekoli izpuste v vodo, zrak in zemljo. Ta pojem je vedno bolj pomemben tudi v turizmu.<\/p>\n

\u017divimo v \u010dudoviti mali de\u017eelici. Prostrani in raznoliki. Kamor koli se ozremo, vidimo \u010dudovite zelene gozdove. Imamo ogromno gora in hrib\u010dkov, ki privabljajo hribolazce na izlet. Rek, jezer in celo morje, ki nas hladijo v vro\u010dih poletnih dneh. Termalni grelci in zdravilna voda privabljajo goste iz vsepovsod. Prav tako ne smemo pozabiti na kra\u0161ki svet, ki s svojimi posebnimi kra\u0161kimi pojavi obiskovalcu vzamejo dih. Vedno bolj tudi cenimo svojo zgodovino, tradicijo in kme\u010dki na\u010din \u017eivljenja, saj kme\u010dki turizmi po vsej Sloveniji postajajo vedno bolj priljubljena to\u010dka oddiha.<\/p>\n

\"zw
\n(foto: Slovenia Convention<\/a>)<\/em><\/p>\n

Podatki Slovenske turisti\u010dne organizacije ka\u017eejo, da je v lanskem letu \u0161tevilo turisti\u010dnih preno\u010ditev prvi\u010d preseglo 10 milijonov. To je zelo spodbudna \u0161tevilka za slovenski BDP, kaj pa za slovensko okolje? \u017de prebivalci Slovenije proizvedemo ogromne koli\u010dine odpadkov glede na na\u0161e majhno ozemlje, kaj \u0161ele vsi ti dodatni obiskovalci? Dejstvo je, da na zelo turisti\u010dnih obmo\u010djih odpadki predstavljajo ve\u010dji pritisk na okolje. V eni najbolj turisti\u010dnih ob\u010din v Sloveniji \u2013 Piranu, morajo v vi\u0161ku sezone prevzeti odpadke pri ve\u010djih porabnikih tudi dvajsetkrat na teden! Poru\u0161i se tudi sistem pravilnega lo\u010devanja odpadkov, saj niso vsi turisti dovolj osve\u0161\u010deni, imajo razli\u010dne navade oz. se jim to preprosto ne zdi pomembno. Seveda se pove\u010dajo tudi koli\u010dine odvr\u017eenih odpadkov v morju.<\/p>\n

Pa \u010de se preselimo malce bolj na sever, v kra\u0161ki svet. Jame, vedno bolj priljubljene to\u010dke raziskovanja in hkrati obiskovanja tega pre\u010dudovitega sveta. Kdo bi si mislil, da tudi \u00bbpod zemljo\u00ab najdemo odpadke in odplake, ki predstavljajo velik problem? Le-ti nesorazmerno pove\u010dajo vnos snovi in energije v sicer energetsko revno okolje. Vnos naprej vpliva na naravne procese v jamah. Do pove\u010danega onesna\u017eevanja pride tudi v gorah. Oziroma kjerkoli v naravi. Dejstvo je, da se s pove\u010danim \u0161tevilom ljudi pove\u010da tudi direktna onesna\u017eenost okolja. In zakaj je to tako zelo grozno? Poglejmo nekaj primerov – papirnati rob\u010dki in ostanki sadja se v naravi razkrajajo nekaj mesecev. Prazne plastenke, vre\u010dke in aluminijasta folija za razkroj potrebujejo 450 let, kar je sedem \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj. Stekleni odpadki pa vztrajajo \u2013 pozor! kar 4000 let, preden se razkrojijo! Kaj to pomeni za okolje? Strupene snovi npr. preidejo v gorske reke, ki so \u0161e povsem \u010diste in jih onesna\u017eijo, seveda pa razkroj odpadkov vpliva tudi na prst in hkrati kvari naravno krajino. Zaklju\u010dimo lahko, da turizem ogro\u017ea avtohtono rastlinstvo in \u017eivalstvo. To je le nekaj primerov.<\/p>\n

\"zw
\n(foto: Bodi eko<\/a>)<\/em><\/p>\n

Glede na to, da se Slovenija zadnje \u010dase promovira kot zelena destinacija, bi se morali zamisliti, ali to res v celoti dr\u017ei. Res je, da imamo ohranjeno naravo in da vedno bolj stremimo k trajnostnem naravnem razvoju na\u0161ega turizma, a nas \u010daka \u0161e kar nekaj \u010dasa, da bo pojav na zgornji sliki postal redkost, kar je na \u017ealost del resni\u010dne situacije na\u0161e neokrnjene narave. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bo narava, ki nas obdaja, ostala zdrava in zelena. Potrebno je ozave\u0161\u010dati ljudi in jim predstaviti druge, alternativne mo\u017enosti. Kar se ti\u010de turizma, je potrebno za\u010deti pri tistih, ki imajo v rokah slovenski turizem. In prav tega se bomo v bli\u017enji prihodnosti lotili tudi mi. V sklopu projekta Prehod v zeleno gospodarstvo na podro\u010dju turizma \/ Zero Waste turizem, financiranega iz strani Sklada za podnebne spremembe, bomo ponudnike turisti\u010dnih storitev sku\u0161ali spodbuditi in vklju\u010diti v prehod v zeleno gospodarstvo in trajnostno upravljanje z viri, s poudarkom na prepre\u010devanju nastajanja odpadkov, recikliranju ter ponovni uporabi. S skupnimi mo\u010dmi in va\u0161o podporo ne dvomim, da nam bo uspelo narediti velik korak naprej k slovenskem turizmu brez odpadkov.<\/p>\n

Uporabljene povezave:<\/p>\n