{"id":2696,"date":"2016-07-28T13:34:52","date_gmt":"2016-07-28T11:34:52","guid":{"rendered":"http:\/\/ebm.si\/zw\/o\/?p=2696"},"modified":"2019-03-06T12:57:39","modified_gmt":"2019-03-06T10:57:39","slug":"manko-ukrepov-preprecevanja-odpadkov-v-obcinah-na-poti-do-nic-odpadkov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2016\/manko-ukrepov-preprecevanja-odpadkov-v-obcinah-na-poti-do-nic-odpadkov\/","title":{"rendered":"Manko ukrepov prepre\u010devanja v ob\u010dinah na poti do ni\u010d odpadkov"},"content":{"rendered":"

Ob vstopu v Zero Waste mre\u017eo ob\u010dine sprejmejo<\/a> ustrezne na\u010drte, cilje in ukrepe, s katerimi nameravajo te cilje dose\u010di. Del na\u010drta je tudi najmanj eno letno sre\u010danje Zero Waste odbora ter posredovanje letnega poro\u010dila o tem, kako ob\u010dina napreduje proti zastavljenim ciljem. V letu 2015 so vse ob\u010dine pove\u010dale dele\u017ee lo\u010denega zbiranja in zni\u017eale koli\u010dine me\u0161anih ostankov, a so vse tudi zabele\u017eile pove\u010danje koli\u010din nastalih odpadkov. Mestna ob\u010dina Ljubljana ni oddala letnega poro\u010dila in Zero Waste odbor se ni sestal niti enkrat, zato je edina slovenska ob\u010dina na poti do dru\u017ebe brez odpadkov z rumeno oznako.<\/p>\n

\"rumeni
\nRumeni karton za Ljubljano<\/em><\/p>\n

Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica<\/b><\/p>\n

Glede na vrednosti kazalnikov, ki nam jih je posredovalo Komunalno podjetje Vrhnika, so ob\u010dine uspele pove\u010dati lo\u010deno zbiranje s 76,13 odstotkov (ob vstopu v mre\u017eo Zero Waste) na 80,58 odstotkov v letu 2015. Za 14,46 kg se je zni\u017eala koli\u010dina me\u0161anih ostankov na prebivalca. Na drugi strani pa ob\u010dine bele\u017eijo 3,74 kg na prebivalca ve\u010d nastalih odpadkov.<\/p>\n

Ob\u010dine na\u010drtujejo pove\u010danje obsega aktivnosti pri izobra\u017eevanju otrok in mladine, urejanje in opremo trgovine za prodajo rabljenih predmetov, opremo delavnice za pripravo predmetov za prodajo (popravila razli\u010dnih predmetov in njihovo preoblikovanje), pripravo in izvajanje programa, povezanega s kro\u017enim gospodarstvom (les in gradbeni odpadki), na\u010drt za pomo\u010d starej\u0161im ob\u010danom ter programe medgeneracijskega sodelovanja in samooskrbe.<\/p>\n

\u0160tevilni cilji in ukrepi so vklju\u010deni v projekt Depo, ki si prizadeva za ponovno uporabo rabljenih predmetov in vse tiste dejavnosti, ki so povezane s trajnostnim razvojem in potrebami lokalne skupnosti. Ustvarja prihodke, ki zagotavljajo 80 odstotkov pokrivanja pla\u010d iz lastne dejavnosti, kar je eden od pomembnih ciljev Zero Waste koncepta: ustvarjanje novih, zelenih delovnih mest.<\/p>\n

Ob\u010dine Vrhnika, Borovnica in Log – Dragomer so v letu 2015 izpolnile vse formalne zahteve: organizirale so sre\u010danje Zero Waste odbora in oddale skupno poro\u010dilo za leto 2015. Zato so bile vse tri ob\u010dine ozna\u010dene z zeleno<\/a>.<\/p>\n

Bled in Gorje<\/b><\/p>\n

Glede na vrednosti kazalnikov, ki nam jih je posredovalo podjetje Infrastruktura Bled, je ob\u010dina Bled uspela pove\u010dati lo\u010deno zbiranje s 64 odstotkov (ob vstopu v mre\u017eo Zero Waste) na 69,5 odstotkov v letu 2015. Za 22 kg se je zni\u017eala koli\u010dina me\u0161anih ostankov na prebivalca. Na drugi strani pa ob\u010dina bele\u017ei 6 kg na prebivalca ve\u010d nastalih odpadkov.<\/p>\n

Ob\u010dina Gorje je uspela pove\u010dati lo\u010deno zbiranje s 64 odstotkov v letu 2014 na 76,1 odstotkov v letu 2015. Za 25 kg se je zni\u017eala koli\u010dina me\u0161anih ostankov na prebivalca. Na drugi strani pa ob\u010dina bele\u017ei 9 kg na prebivalca ve\u010d nastalih odpadkov.<\/p>\n

Ob\u010dini sta v letu 2015 pove\u010dali obseg odvoza odpadne embala\u017ee in me\u0161anih odpadkov ter biolo\u0161ko razgradljivih odpadkov uporabnikov, ki niso gospodinjstva. Potekalo je izobra\u017eevanje v osnovnih \u0161olah in promocija kompostiranja doma in spodbujanje lo\u010denega zbiranja posameznih vrst odpadkov. Posebej je potekalo tudi osve\u0161\u010danje o uporabi pralnih plenic ter vre\u010dk za ve\u010dkratno uporabo in drugih na\u010dinih prepre\u010devanja odpadkov. Komunalno podjetje je pri\u010delo z analizo me\u0161anih ostankov odpadkov v hotelih in gospodinjstvih.<\/p>\n

Ob\u010dini Bled in Gorje sta v letu 2015 izpolnili vse formalne zahteve: organizirali sta sre\u010danje Zero Waste odbora in oddali poro\u010dilo za leto 2015. Zato sta bili ob\u010dini \u00a0ozna\u010deni z zeleno<\/a>.<\/p>\n

Ljubljana<\/b><\/p>\n

Glede na vrednosti kazalnikov, ki nam jih je posredovalo podjetje Snaga Ljubljana, je MOL uspela pove\u010dati lo\u010deno zbiranje s 57 odstotkov (ob vstopu v mre\u017eo Zero Waste) na 63 odstotkov v letu 2015. Za 13 kg se je zni\u017eala koli\u010dina me\u0161anih ostankov na prebivalca. Na drugi strani pa Ljubljana bele\u017ei 13 kg na prebivalca ve\u010d nastalih odpadkov.<\/p>\n

Konec leta 2015 je MOL zaklju\u010dila nadgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki, kar je pomemben projekt ne le za Ljubljano, pa\u010d pa tudi za regijo in vse ob\u010dine, ki so se mu priklju\u010dile. Naprave za mehansko biolo\u0161ko obdelavo me\u0161anih odpadkov so korak k bolj\u0161emu ravnanju z njimi, vendar pa je v duhu Zero Waste potrebno zagotoviti, da se v teh postopkih \u010dim ve\u010d dodatnih materialov preusmeri v recikliranje in ne v proizvodnjo sekundarnega goriva za se\u017eig ali sose\u017eig. Zero Waste namre\u010d ne vklju\u010duje energetske predelave odpadkov.<\/p>\n

Zato Zero Waste Europe predlaga, da Mestna ob\u010dina Ljubljana sprejme ukrepe za nadgradnjo tistega dela Regijskega centra, ki je usmerjen v proizvodnjo sekundarnega goriva iz lahke frakcije (RDF) tako, da bo omogo\u010dal izlo\u010danje dodatnih materialov za recikliranje. Predlaga \u0161e, da nabor teh ukrepov in terminski na\u010drt ob\u010dina posreduje nacionalni organizaciji in Zero Waste Europe.<\/p>\n

Mestna ob\u010dina Ljubljana oziroma podjetje Snaga Ljubljana v letu 2015 ni izpolnila dveh formalnih zahtev: ni organizirala sre\u010danja Zero Waste odbora in ni oddala poro\u010dila za leto 2015. Zato je bila ob\u010dina ozna\u010dena z rumeno<\/a>.<\/p>\n

Kako poteka ocenjevanje in kaj pomenijo oznake<\/b><\/p>\n

Organizaciji Zero Waste Slovenija (Ekologi brez meja) in Zero Waste Europe vsako leto ocenita poro\u010dila slovenskih ob\u010din o njihovem napredku na podro\u010dju ravnanja z odpadki. Ocena vsebuje formalni del obveznosti ob\u010dine (poro\u010dilo in sre\u010danja Zero Waste odbora), kot tudi njen napredek glede izvedenih ukrepov in rezultatov, merjenih preko treh kazalnikov (koli\u010dina nastalih odpadkov na prebivalca, dele\u017e lo\u010denega zbiranja in koli\u010dina me\u0161anih ostankov odpadkov).<\/p>\n

Kon\u010dna ocena je ozna\u010dena:<\/p>\n