{"id":3085,"date":"2017-04-24T06:53:57","date_gmt":"2017-04-24T04:53:57","guid":{"rendered":"http:\/\/ebm.si\/zw\/o\/?p=3085"},"modified":"2019-08-07T09:25:46","modified_gmt":"2019-08-07T07:25:46","slug":"prejemnik-goldmanove-okoljske-nagrade-iz-slovenije-opozarja-da-alternative-seziganju-odpadkov-ze-obstajajo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2017\/prejemnik-goldmanove-okoljske-nagrade-iz-slovenije-opozarja-da-alternative-seziganju-odpadkov-ze-obstajajo\/","title":{"rendered":"Prejemnik Goldmanove okoljske nagrade iz Slovenije opozarja, da alternative se\u017eiganju odpadkov \u017ee obstajajo"},"content":{"rendered":"

Danes bo Uro\u0161 Macerl prejel presti\u017eno Goldmanovo okoljsko nagrado za kampanjo, v kateri so skupaj z ostalimi aktivisti Eko kroga uspeli ustaviti sose\u017eiganje odpadkov in nevarnih snovi v cementarni LafargeHolcim v Trbovljah. Ob tem je opozoril, da so druga\u010dne oblike ravnanja z odpadki, kot je Zero Waste, mo\u017ene in se \u017ee uporabljajo v \u0161tevilnih skupnostih po vsem svetu.<\/strong><\/p>\n

Sose\u017eig odpadkov je ustaljena praksa cementarn, saj s tem nadome\u0161\u010dajo del tradicionalnih, ve\u010dinoma fosilnih goriv, s tako imenovanimi alternativnimi gorivi<\/b>: komunalni odpadki, plastika, odpadne gume, kostna moka, odpadna maziva, olja, barve, laki, mulji \u010distilnih naprav \u2013 torej tudi nevarni odpadki. Tak\u0161na nadomestna goriva jim ponekod odpirajo celo mo\u017enost finan\u010dnih spodbud za ni\u017eanje emisij toplogrednih plinov, \u010deprav je industrija odgovorna za 5 % vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida, poleg tega pa \u0161e za nevarne snovi, ki ogro\u017eajo okolje in zdravje ljudi.<\/p>\n

Cementarna v Trbovljah je kot gorivo uporabljala tudi petrolkoks<\/b>, ki je odpadek naftne industrije. Petrolkoks je videti kot premog in se uporablja kot premog, le da vsebuje ve\u010d \u017evepla, te\u017ekih kovin in ogljika. V 90 odstotkih ga sestavlja ogljik in emisije ogljikovega dioksida so ob se\u017eiganju na enoto energije 5 – 10 odstotkov vi\u0161je v primerjavi s premogom. Ker gre za stranski produkt rafiniranja nafte, je za \u010detrtino cenej\u0161i od premoga in cementarne tako precej zni\u017eajo stro\u0161ke poslovanja. Cena pa ne upo\u0161teva eksternih stro\u0161kov, kot so vplivi na okolje in zdravje ljudi – ne tam, kjer ga pridobivajo, niti tam, kjer ga uporabljajo.<\/p>\n

V Kanadi, kjer nafto in petrolkoks pridobivajo iz nahajali\u0161\u010d katranskega peska pod borealnimi gozdovi, v postopkih porabijo ogromne koli\u010dine energije in vode. Za izkopavanje posekajo obse\u017ene povr\u0161ine gozda, odprti kopi pu\u0161\u010dajo brazgotine v pokrajini, ki so vidne celo iz vesolja in ogro\u017eajo zdravje ter pre\u017eivetje staroselskih skupnosti.<\/p>\n

Uro\u0161 je poudaril: \u00bbSe\u017eiganje odpadkov je norost, ki uni\u010duje naravne vire, se\u017eiganje v cementarnah pa kriminal, ki zastruplja ljudi in okolje in je podprt z zlobirano zakonodajo. Zero Waste je alternativa, ki jo \u017ee udejanjajo \u0161tevilne skupnosti po vsem svetu.\u00ab<\/p>\n

\"\"Uro\u0161 Macerl in JM Simon (direktor Zero Waste Europe) na prvi okrogli mizi o Zero Waste v Sloveniji<\/a>. (Foto: Arhiv EBM)<\/em><\/strong><\/p>\n

Sose\u017eig goriv, pridobljenih iz komunalnih odpadkov<\/b>, se pogosto ozna\u010duje kot obnovljiv vir energije, \u010deprav Evropska komisija dolo\u010da, da je to lahko le energija iz nefosilnih virov. Plastika predstavlja \u010detrtino me\u0161anih odpadkov iz gospodinjstev, narejena je iz nafte in pri se\u017eigu prispeva ve\u010d kot polovico energije. Del goriva iz odpadkov so tudi papir, tekstil in hrana, ki bi jih lahko \u0161teli med obnovljive vire, \u010de ne bi vedeli, da nastanejo s pomo\u010djo intenzivnega kmetijstva. Monokulturni gozdovi in bomba\u017ena polja so v bistvu zelene pu\u0161\u010dave. Ekosistemi, od koder te materiale pridobivamo, ne bi pre\u017eiveli brez pomo\u010di \u010dloveka in energije fosilnih goriv. Zato je njihovo uvr\u0161\u010danje med obnovljive vire ve\u010d kot vpra\u0161ljivo.<\/p>\n

\u00bbBrez manj\u0161e porabe naravnih virov in materialov prehod v kro\u017eno gospodarstvo ne bo mogo\u010d. Na globalni ravni poraba cementa strmo nara\u0161\u010da in dokler bomo ujeti v krog nadome\u0161\u010danja drugih gradbenih materialov z betonom tudi tam, kjer to ni potrebno, inovacij na tem podro\u010dju ne bo. \u010ce bi bili v ceno cementa vklju\u010deni vsi eksterni stro\u0161ki, bi tak\u0161no raziskovanje postalo \u0161e kako zanimivo,\u00ab dodaja Erika Oblak, ki pri Ekologih brez meja<\/a> vodi program Zero Waste.<\/p>\n

Sprememb pa ni pri\u010dakovati, dokler bodo na politike in zakonodajo v veliki meri vplivali interesi mednarodnih korporacij. Zgodile se bodo \u0161ele, \u010de bo dovolj odlo\u010den tudi pritisk od spodaj navzgor.<\/p>\n

Mariel Vilella, izvr\u0161na direktorica Zero Waste Europe in direktorica podnebnih politik pri organizaciji Global Alliance for Incinerator Alternatives (GAIA) zato dodaja: \u201cPo vsem svetu se skupnosti upirajo mo\u010dni industriji, kot so cementarne in pravijo, da je \u017eivljenje pomembnej\u0161e od dobi\u010dka. Kadar se ljudje organizirajo in stopijo v bran pravici do \u010distega zraka, jih ne more ni\u010d ustaviti. To dokazuje zmaga Uro\u0161a in Eko kroga.\u201d<\/p>\n

Goldmanova okoljska nagrada je presti\u017eno priznanje okoljskim aktivistom in velja za \u201czeleno nobelovo nagrado.\u201d<\/p>\n

Ve\u010d informacij:<\/p>\n