![\"bulk-detergent-300x228\"](\"http:\/\/ebm.si\/zw\/novice\/wp-content\/uploads\/sites\/5\/2013\/12\/bulk-detergent-300x228.jpg\")
<\/a>\nProdaja detegrentov brez embala\u017ee (foto: Zero Waste Europe<\/a>)<\/em><\/p>\n
Ko govorimo o u\u010dinkoviti rabi naravnih virov, je ta tesno povezana z uporabo ekonomskih mehanizmov, ki vplivajo na trg surovin, na trg dela in na njuno medsebojno povezavo. Cene so skupni imenovalec, preko katerega se ljudje odlo\u010damo o prioritetah. \u010ce \u017eelimo spremeniti vzorce obna\u0161anja, lahko v ta namen uporabimo obdav\u010ditev, spodbude preko cene pa zatem vodijo v spremembe prioritet. Zero Waste ni zgolj ravnanje z odpadki, ampak vzpostavljanje kro\u017eenja materialov znotraj naravnih ali proizvodnih ciklov. Poceni surovine spodbujajo linearne proizvodne procese. \u010ce so surovine drage, sistemi te\u017eijo h kro\u017enemu gospodarstvu. V povezavi z ekonomskimi spobudami razmi\u0161ljamo o tem, da z davki obremenimo redke naravne vire zato, da bi omejili njihovo uporabo. Kadar je virov v obilju, obdav\u010denje ni potrebno. V prej\u0161njem stoletju je bila zaposlenost visoka, omejenosti naravnih virov pa se \u0161e nismo zavedali. Zato je bilo delo visoko obdav\u010deno, naravni viri pa ne. Sedanja gospodarska kriza nam ka\u017ee druga\u010dno stanje: imamo visoko stopnjo brezposelnosti in vemo, da so naravni viri vedno bolj omejeni.\u00a0 \u010ce bi novemu stanju prilagodili tudi obdav\u010ditev \u2013 torej zni\u017eali obdav\u010ditev dela in zvi\u0161ali obdav\u010ditev naravnih virov – bi se na \u0161iroko odprl trg dela na podro\u010dju servisiranja izdelkov, razli\u010dnih storitev ter ponovne uporabe, vi\u0161je cene materialov pa spodbudile oblikovanje izdelkov, ki jih je mo\u017eno popravljati ali ponovno uporabiti, njihova \u017eivljenjska doba bi se podalj\u0161ala, la\u017eje bi jih bilo reciklirati. Ve\u010dji pomen bi dobila podalj\u0161ana odgovornost proizvajalca, saj bi bili bolj zainteresirani za to, da se materiali vrnejo k njim in da zaprejo materialne in energetske kroge.<\/p>\n
Preko hrane je Zero Waste povezan tudi z na\u010dinom pridelave, predelave, transportom in z zavr\u017eki hrane. Prepre\u010devanje nastajanja odpadkov je v sredi\u0161\u010du Zero Waste koncepta tudi na podro\u010dju hrane. Na globalnem nivoju je letno zavr\u017eemo pribli\u017eno 1,3 milijarde ton. Po podatkih najnovej\u0161ega poro\u010dila Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) kar 33 % zavr\u017eene hrane nastane v prvem \u010dlenu verige prehranske oskrbe \u2013 pri kmetijski proizvodnji. Glavni krivec za ogromne koli\u010dine pridelkov, ki zaradi nedoseganja teh predpisov ostanejo na poljih, naj bi bili estetski standardi. Zaradi teh standardov se zavr\u017ee velike koli\u010dine hrane celo v dr\u017eavah, kjer je la\u010dnih ve\u010d milijonov ljudi. Kot na primer v Keniji, kjer je eden od kmetov, ki oskrbuje britansko trgovsko verigo, prisiljen vsak teden zavre\u010di tudi do 40 ton zelenjave. Nadaljnje koli\u010dine zavr\u017eene hrane nastajajo zaradi neustreznega ozna\u010devanja hrane na embala\u017ei z datumi, ki se nana\u0161ajo na standarde kvalitete in ne na to, do kdaj je hrana dejansko uporabna.<\/p>\n Poleg zni\u017eevanja zavr\u017eenih koli\u010din hrane, Zero Waste spodbuja tudi zni\u017eevanje uporabe embala\u017ee za hrano. V Italiji se tako vedno bolj uveljavljajo trgovine, kjer je dolo\u010dene vrste izdelkov mogo\u010de kupiti v razsutem oziroma rinfuznem stanju, s \u010dimer kupec kupi natanko toliko hrane, kot jo potrebuje, ter ob enem ne ustvarja dodatne odpadne embala\u017ee. Tako za kupca kot za trgovino je tak\u0161en na\u010din prodaje cenovno ugodnej\u0161i, saj embala\u017ea predstavlja med 20 % in 70 % cene izdelka. Ker gre za manj\u0161e trgovine, te lahko oskrbujejo manj\u0161i lokalni kmetje, s \u010dimer spodbujajo lokalno pridelavo in samooskrbo ter posredno zni\u017eujejo emsije pri transportu. Na spletni strani na\u0161ega Ministrstva za kmetijstvo in okolje lahko preberemo, da potro\u0161ni\u0161ke organizacije spodbujajo predpakirano sadje in zelenjavo zato, da ob stiku ne bi pri\u0161lo do prenosa pesticidov in herbicidov. Bolj smiselno bi bilo zavzemanje za zni\u017eevanje uporabe teh kemikalij pri njihovi pridelavi, s \u010dimer bi ne le zmanj\u0161ali koli\u010dine odpadne embala\u017ee, pa\u010d pa tudi zni\u017eali negativne vplive teh snovi na okolje in zdravje ljudi. Poleg tega je nerazumljivo tudi, zakaj na policah nekaterih trgovskih verig v Sloveniji najdemo predpakirano zelenjavo in sadje iz ekolo\u0161ke pridelave.<\/p>\n Zero Waste neuporabno odpadno hrano rastlinskega izvora iz predelave in gospodinjstev skupaj z zelenim vrtnim odrezom usmerja v kompostiranje in anaerobno predelavo. Anaerobna razgradnja daje s hranili bogate snovi\u00a0 za izbolj\u0161anje tal, pregnito blato in bioplin. Ta je obnovljiva energija in se lahko pretvori v biometan. Glede okoljskih vidikov podpira sklenitev krogotokov snovi, predvsem pa fosforjevega kroga, biolo\u0161ke odpadke vidi kot dragocen vir hranljivih snovi. Uporaba kakovostnega komposta prispeva k ohranjanju rodovitnosti tal in zmanj\u0161evanju porabe umetnih gnojil.<\/p>\n Povzeto po: <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u010ce se klasi\u010dno razmi\u0161ljanje o odpadkih ve\u010dinoma usmerja v razmi\u0161ljanje o tem, kako z njimi ravnati ko \u017ee nastanejo, Zero Waste pomeni oblikovanje izdelkov in snovanje procesov na na\u010din, ki zmanj\u0161a njihov volumen in toksi\u010dnost. Ob enem ohranja in predela vse materiale tako, da prepre\u010di izpuste v zrak, vodo in prst, ki bi lahko ogrozili… <\/p>\n
\nZaradi estetskih razlogov zavr\u017eemo na tone hrane (foto: <\/em><\/a>Africa Green Media<\/a>)<\/em><\/p>\n
\nZero Waste & Taxes – shift form labour to resource use<\/a> (Zero Waste Europe)
\nLjudje la\u010dni, fi\u017eol pa na polju <\/a>(Ekologi brez meja)<\/p>\n