{"id":4055,"date":"2020-06-29T09:10:19","date_gmt":"2020-06-29T07:10:19","guid":{"rendered":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/?p=4055"},"modified":"2020-06-29T09:10:19","modified_gmt":"2020-06-29T07:10:19","slug":"slovenija-vodilna-drzava-pri-uvajanju-zero-waste-ukrepov-zivega-zgleda-kroznega-gospodarstva","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2020\/slovenija-vodilna-drzava-pri-uvajanju-zero-waste-ukrepov-zivega-zgleda-kroznega-gospodarstva\/","title":{"rendered":"Slovenija vodilna dr\u017eava pri uvajanju zero waste ukrepov, \u017eivega zgleda kro\u017enega gospodarstva"},"content":{"rendered":"

23. junija je v organizaciji dru\u0161tva Ekologi brez meja potekalo spletno sre\u010danje slovenskih zero waste ob\u010din<\/a> in vseh, ki jih zanima zmanj\u0161evanje koli\u010din odpadkov na lokalni ravni. Dosedanje delo smo Ekologi brez meja skupaj s predstavniki slovenskih dobrih praks in krovne mre\u017ee\u00a0Zero Waste Europe<\/a>\u00a0ocenili kot uspe\u0161no.<\/strong><\/p>\n

Ekologi brez meja smo na prvem virtualnem sre\u010danju predstavili gradiva<\/a>, ki so nastala v projektu programa Erasmus+, ter dose\u017eke slovenskih ob\u010din in turisti\u010dnih ponudnikov, ki so stopili na pot do dru\u017ebe brez odpadkov.\u00a0Najve\u010dji napredek pri lo\u010denem zbiranju je v \u0161estih letih dosegla Ljubljana, Gorje pa so najbli\u017eje vsem zastavljenim ciljem in imajo z Vrhniko najmanj me\u0161anih ostankov odpadkov (67 oz. 62 kg na prebivalca na leto)<\/strong>. Jack McQuibban, predstavnik mre\u017ee Zero Waste Europe, ki vklju\u010duje \u017ee 31 dr\u017eav in 400 zero waste mest, je izpostavil vodilno\u00a0vlogo Slovenije in nacionalne zero waste organizacije<\/strong>:<\/p>\n

\u201cSlovenija ima na tem podro\u010dju vodilni polo\u017eaj. Kar ka\u017eejo dobri rezultati zbranih lo\u010denih in recikliranih odpadkov. Ekologi brez meja so pomemben vir informacij in pomo\u010di, kako uvajati zero waste korake v drugih evropskih in sredozemskih dr\u017eavah.\u201d<\/p><\/blockquote>\n

Vodja programa zero waste mest je predstavil tudi re\u0161itve za uspe\u0161no lo\u010deno zbiranje v\u00a0ve\u010dstanovanjskih stavbah<\/strong>. Klju\u010dna je individualna identifikacija s \u010drtnimi kodami ali \u010dipi na vre\u010dah in zabojnikih ter nagrajevanje tistih, ki dobro lo\u010dujejo in ustvarjajo manj odpadkov, \u010demur smo se v Sloveniji najbolj pribli\u017eali v Ljubljani s podzemnimi zabojniki.<\/p>\n

Nina Sankovi\u010d, predstavnica podjetja Voka Snaga, je predstavila klju\u010dno vlogo\u00a0komuniciranja<\/strong>, ki mora biti dvosmerno, razbijati mite in nagovoriti ob\u010dutljive teme, kot je dejstvo, da bi ob\u010dine morale ob\u010danom dati jasno vedeti, da je odgovornost za \u010disto okolje tudi njihova. Karmen Vodovnik iz JKP Slovenske Konjice, kjer so \u017ee pred 25 leti med prvimi pri\u010deli z\u00a0lo\u010denim zbiranjem odpadkov<\/strong>, je pojasnila, da je lo\u010devanje sicer preprosto, a je potrebna prisotnost na terenu. Tega se zavedajo tudi na Bledu, kjer za doseganje dobrih rezultatov pose\u017eejo tudi po \u2018palici\u2019 ne le \u2018koren\u010dku\u2019. Pri\u010deli so s\u00a0sistemati\u010dnim kaznovanjem ob\u010danov<\/strong>\u00a0za nepravilno odlo\u017eene odpadke (kazen se giblje med 400 in 1200 \u20ac). U\u010dinki so \u017ee vidni, a po podatkih direktorja Infrastruktura Bled, Janeza Resmana, tedensko \u0161e vedno kaznujejo do 10 novih kr\u0161iteljev. Z Bleda pa prihaja \u0161e ena spodbudna praksa, ki jo je predstavila Meta Pazlar – na Osnovni \u0161oli Bled se jim je z razli\u010dnimi ukrepi (nabave v ve\u010djih koli\u010dinah, ukinitev plastenk, pitniki, uporaba samo kovinskega pribora, ostanke hrane ponuditi pomo\u010di potrebnim itd.) uspelo\u00a0le v enem \u0161olskem letu izogniti kar 500 kg plasti\u010dne embala\u017ee<\/strong>. O dobrih rezultatih na poti do dru\u017ebe brez odpadkov poro\u010dajo tudi iz \u0161tajerske prestolnice, kjer se lahko pohvalijo s kar dvema\u00a0zero waste prireditvama<\/a>, ki presegata 90 % stopnjo lo\u010deno zbranih odpadkov. Ena izmed njih je\u00a0Art kamp<\/strong>, kjer je Mi\u0161el Vugrinec opozoril na glavne te\u017eave organizatorjev prireditev: smeti, ki jih obiskovalci prinesejo s seboj, ter sodelovanje z gostinci in sponzorji, ki \u0161e vedno preve\u010d radi posegajo po materialih za enkratno uporabo.<\/p>\n

Na sklepni\u00a0okrogli mizi<\/strong>, ki jo je vodila novinarka Anja Hre\u0161\u010dak, pa so mnenja soo\u010dili predstavniki prvih zero waste ob\u010din in tistih, ki na to pot \u0161ele stopajo. V Hrastniku, kjer so v postopku pridobivanja naziva, najve\u010dji problem predstavljajo kosovni in tekstilni odpadki ter zapu\u0161\u010dina te\u017eke industrije. Rebeka Kupec je izpostavila pomen povezovanja ob\u010din – zero waste ukrepe bi po njenem morale uvesti vse ob\u010dine v dolini. Vrhnika, ki je zgled ravnanja z odpadki v dr\u017eavi, je ta status po mnenju Stojana Jakina dosegla z doslednim lo\u010devanjem odpadkov \u017ee od leta 1994 in zaprtjem odlagali\u0161\u010da 2001. A tudi tu ni \u0161lo brez te\u017eav, razkorak med zakonodajalci in operativci je bil velik, odziv ljudi sprva slab, premostili pa so ga tako s kaznovanjem kot nagrajevanjem ob\u010danov. Andrej Fider\u0161ek, predstavnik organizacije Zero waste \u017dalec, ki je tudi del \u017ealskega zero waste odbora, je opozoril na breme, ki ga nosijo prostovoljci, njihovi predlogi pa so s strani odlo\u010devalcev ve\u010dinoma spregledani. Po besedah Sa\u0161e Kek iz Skupnosti ob\u010din Slovenije je pripravljenost ob\u010din za spopadanje z odpadki zelo razli\u010dna, saj gre za kompleksno podro\u010dje, mnoge ob\u010dine pa zaradi majhnosti nimajo veliko kapacitet; potreba po\u00a0regionalizaciji in pogostej\u0161emu sodelovanju<\/strong>\u00a0je jasna.<\/p>\n

Seveda pa so bile stvar debate tudi zloglasne\u00a0se\u017eigalnice<\/strong>. Jaka Kranjc, predstavnik Ekologov brez meja, je poudaril, da bi bilo manj potreb po se\u017eigalnicah, \u010de bi bilo ve\u010d ob\u010din, ki bi aktivno zmanj\u0161evale koli\u010dine odpadkov in si skupaj prizadevale za odpravo sistemskih ovir na dr\u017eavni ravni. S povedanim se je strinjal tudi Fider\u0161ek, ki pravi, da se o se\u017eigalnicah sploh ne bi smeli pogovarjati, ampak le o re\u0161itvah za prepre\u010devanje nastajanja odpadkov. Manj se\u017eigalnic pa tudi po mnenju evropskega strokovnjaka McQuibbana pomeni ve\u010djo fleksibilnost pri spopadanju z vedno novimi odpadkovnimi izzivi in cilji.<\/p>\n