{"id":4192,"date":"2021-03-26T16:18:55","date_gmt":"2021-03-26T14:18:55","guid":{"rendered":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/?p=4192"},"modified":"2021-03-26T16:18:55","modified_gmt":"2021-03-26T14:18:55","slug":"razbijamo-mite-o-plastenkah-in-steklenicah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2021\/razbijamo-mite-o-plastenkah-in-steklenicah\/","title":{"rendered":"Razbijamo mite o plastenkah in steklenicah"},"content":{"rendered":"
Neodvisna primerjava analiz \u017eivljenjskega cikla<\/span><\/h5>\n

Organizaciji <\/span><\/i>Zero Waste Europe<\/span><\/i><\/a> in <\/span><\/i>Reloop<\/span><\/i><\/a> sta v sodelovanju z univerzo v Utrechtu izdali analizo, ki dokazuje, da je embala\u017ea za ponovno uporabo v primerjavi s tisto za enkratno odgovorna za manj izpustov toplogrednih plinov in je 85 % bolj prijazna do okolja<\/strong>.\u00a0<\/span><\/i><\/p>\n

Analiza vklju\u010duje primerjavo 32 \u0161tudij \u017eivljenjskega cikla (LCA) 11 razli\u010dnih vrst embala\u017ee<\/strong>, ki so ovrednotene z vidika proizvodnje, transporta, mo\u017enosti za ponovno uporabo in ravnanja ob koncu \u017eivljenjske dobe izdelka.\u00a0<\/span><\/i><\/p>\n

Evropa, imamo problem!<\/span><\/h5>\n

Na ravni Evrope predstavlja odpadna embala\u017ea 36 % komunalnih odpadkov<\/strong>. \u010ceprav v posameznih dr\u017eavah \u017ee potekajo prizadevanja za zmanj\u0161anje plasti\u010dnega onesna\u017eevanja, pa \u0161e vedno hitreje izkori\u0161\u010damo vire, kot so se sposobni obnoviti, globalno gospodarstvo pa na ra\u010dun embala\u017ee, ki je ne uporabimo ponovno ali recikliramo, izgublja 80-120 milijard $<\/strong>.\u00a0<\/span><\/p>\n

\u010ceprav je \u0161e vedno v ospredju recikla\u017ea, pa je ravno ponovna uporaba<\/strong> tista, ki omogo\u010da ohranjanje naravnih virov, zmanj\u0161anje porabe energije in prispeva k bolj trajnostnim nakupovalnim navadam.\u00a0<\/span><\/p>\n

Primerjava LCA analiz je pokazala, da 72 % od 32 analiz priznava pozitivne okoljske vplive embala\u017ee za ve\u010dkratno uporabo<\/strong>. Med klju\u010dnimi parametri, ki vplivajo na bolj\u0161i izkupi\u010dek ponovne uporabe, so transport, proizvodnja, \u0161tevilo ciklov uporabe in ravnanje ob koncu \u017eivljenjske dobe izdelka.\u00a0<\/span><\/p>\n

V ve\u010dini primerov, tako pri ponovni kot enkratni uporabi, ima najve\u010dji odtis na okolje proizvodnja izdelka<\/strong>. To je razumljivo, saj je embala\u017ea za ponovno uporabo\u00a0 obi\u010dajno izdelana iz bolj kakovostnih materialov z dolgo \u017eivljenjsko dobo, zaradi katere so emisije pri proizvodnji tako reko\u010d nerelevantne. Ve\u010dina analiz embala\u017ee za ponovno uporabo sicer kot fazo z najve\u010djim vplivom na okolje izpostavlja transport<\/strong>.\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n

Skupno vsem analizam pa je, da imajo embala\u017ee za ponovno uporabo manj\u0161i okoljski odtis v primerjavi s tistimi za enkratno.<\/span><\/p>\n

Enkratna vs. ponovna uporaba<\/span><\/h5>\n

Steklenica, ki jo lahko ponovno uporabimo, je odgovorna za 85 % manj emisij v primerjavi s steklom za enkratno uporabo, 57 % manj emisij v primerjavi s plo\u010devinko za enkratno uporabo in 70 % manj emisij v primerjavi s PET plastenko za enkratno uporabo.\u00a0<\/span><\/p>\n

Steklo za enkratno uporabo ima tako najve\u010dji vpliv na okolje, kar je pripisati energijsko intenzivni proizvodnji. 40 % emisij, povezanih s proizvodnjo steklenic, se bistveno zmanj\u0161a \u017ee po dvo- ali trikratni ponovni uporabi steklenice. \u010ce steklenico ponovno uporabimo vsaj petkrat, pa se CO2 emisije zmanj\u0161ajo kar za tretjino<\/strong> v primerjavi s steklenicami za enkratno uporabo. Zmanj\u0161anje emisij pa je v tem primeru najbr\u017e \u0161e podcenjeno, saj lahko steklenice ponovno uporabimo tudi do 30-krat<\/strong>.\u00a0<\/span><\/p>\n

1:0 za steklo!<\/span><\/h5>\n