{"id":4310,"date":"2021-12-20T11:21:57","date_gmt":"2021-12-20T09:21:57","guid":{"rendered":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/?p=4310"},"modified":"2021-12-20T11:21:57","modified_gmt":"2021-12-20T09:21:57","slug":"kaksna-je-prihodnost-upravljanja-z-odpadki-v-evropi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2021\/kaksna-je-prihodnost-upravljanja-z-odpadki-v-evropi\/","title":{"rendered":"Kak\u0161na je prihodnost upravljanja z odpadki v Evropi?"},"content":{"rendered":"

\u017de drugo leto zapored je iz\u0161lo <\/span>poro\u010dilo<\/a><\/strong> o stanju in napredku mest in ob\u010din<\/strong>, ki so si zadale, da postanejo dru\u017ebe brez (z manj) odpadkov.<\/span><\/p>\n

Kljub velikim izzivom, ki jih pandemija COVID-19 \u0161e naprej postavlja na\u0161emu delu in na\u0161i dru\u017ebi kot celoti, se lahko pohvalimo, da je na lokalni ravni \u0161e vedno napredek pri zmanj\u0161evanju odpadkov. V preteklem letu smo videli, da je ve\u010d ob\u010din sprejelo zaveze zero waste, medtem ko obstoje\u010de lokalne zero waste skupnosti \u0161e naprej izbolj\u0161ujejo svojo uspe\u0161nost. Na\u0161i mre\u017ei zero waste ob\u010din se pridru\u017euje <\/span>7 gorenjskih ob\u010din<\/span><\/a> in tako bo mre\u017ea pokrivala skoraj \u010detrtino slovenskega prebivalstva<\/strong>.\u00a0<\/span><\/p>\n

Poro\u010dilo, ki ga je pripravila organizacija Zero Waste Europe<\/a>, zajema okoljske, gospodarske in dru\u017ebene koristi sprejemanja lokalnih zero waste strategij, ki so predstavljene v \u0161tevilnih kontekstih po Evropi in jih je te\u017eko prezreti. Evropska zero waste mesta prikazujejo, kako in zakaj bi morale lokalne oblasti to prepoznati in se odlo\u010diti ukrepati zdaj, namesto da bi bili prisiljeni ukrepati v prihodnosti.\u00a0<\/span><\/p>\n

\"zwe<\/p>\n

Zbiranje odpadkov<\/h5>\n

Z vidika zbiranja odpadkov bo prehod na trajne, popravljive in popolnoma reciklirane izdelke in materiale pomenil, da si lahko kon\u010dno zamislimo scenarij, v katerem je potreben druga\u010den vrstni red \u2013 in potencialno manj \u2013 zbiranja odpadkov.<\/b> Te premike v industriji recikliranja opa\u017eamo \u017ee danes, s proizvajalci in celo trgovci na drobno, ki so ustanovili lastne obrate za recikliranje, da bi zagotovili lastno oskrbo s sekundarnimi surovinami. Proizvajalci imajo tako interes zasnovati izdelke iz materialov, ki se po uporabi vrnejo nazaj k njim.<\/span><\/p>\n

Velik tok odpadkov, ki bo verjetno potreboval namensko lo\u010deno zbiranje na zelo dolgi rok, so biolo\u0161ki odpadki. <\/b>V evropski mre\u017ei zero waste ob\u010din je veliko ob\u010din, kjer prevladujejo decentralizirani procesi za ravnanje z visokim dele\u017eem biolo\u0161kih odpadkov (doma\u010de in skupnostno kompostiranje). Ta re\u0161itev pa morda ni primerna za vse lokalne skupnosti, \u0161e posebej za gosto poseljena obmo\u010dja – kar pomeni, da bo lo\u010deno zbiranje organskih snovi \u0161e vedno potrebno in mora ostati odgovornost v pristojnosti ob\u010dine, ki zagotavlja centralno kompostiranje ali naprave za biolo\u0161ko razgradnjo brez kisika.<\/span><\/p>\n

Kon\u010dane sanje o recikliranju<\/h5>\n

Kar zadeva obdelavo odpadkov, so sanje o recikliranju o\u010ditno kon\u010dane.<\/b> Visokokakovostno recikliranje nekaterih materialov, npr. plastike, trenutno preprosto ni mogo\u010de po razumni ali trajnostni ceni. Prizadevanje za ohranjanje vrednosti materialov bo neizogibno vodilo k ponovni uporabi in popravilu ve\u010dine embala\u017ee in potro\u0161ni\u0161kega blaga.\u00a0<\/span><\/p>\n

Cilj EU, da bo vso evropsko embala\u017eo mogo\u010de reciklirati do leta 2030, in prihajajo\u010da pravila eko-oblikovanja, ki zahtevajo ve\u010d mo\u017enosti recikliranja, bi morala pomagati zmanj\u0161ati sedanji obseg \u201erecikliranih\u201c materialov, ki jih nenehno najdemo v se\u017eigalnicah in na odlagali\u0161\u010dih. <\/span>Recikliranje, kot ga poznamo danes, kar je ve\u010dinoma preprosto downcycling (manjvrednostno), se bo moralo spremeniti in postati pravo recikliranje.<\/b> Da bi izdelki in embala\u017ea zdr\u017eali dlje, bi morali videti manj recikliranja v koli\u010dinskem smislu, vendar veliko bolj kakovostne zaprte sisteme. Da bodo materiali, zbrani za recikliranje, dovolj kakovostni, bodo morale ob\u010dine sprejeti sheme za lo\u010deno zbiranje \u0161tevilnih materialov.\u00a0<\/span><\/p>\n

\u0160e ve\u010d ponovne uporabe<\/h5>\n

Vidimo, kako se sestava odpadkov v Evropi danes spreminja skupaj s potro\u0161ni\u0161kimi navadami. Na primer spletno nakupovanje in e-dostave ustvarjajo veliko ve\u010d odpadkov, tako v smislu embala\u017ee kot tudi pri izdelkih sami, saj najve\u010dkrat preprosto ni mogo\u010de najti primernega servisa za popravilo ali recikliranje pokvarjenih aparatov. <\/span>V tem smislu je ena od glavnih sprememb, ki jih bomo videli v prihodnjih letih, uvedba sistemov ponovne uporabe in pla\u010dila na uporabo na vseh podro\u010djih.\u00a0<\/b><\/p>\n

Za zamenjavo ne-reciklabilnih in \u0161kodljivih materialov s tistimi za ponovno uporabo ali reciklabilnimi, je potrebno manj \u010dasa in ima ve\u010d smisla kot izgradnja nove infrastrukture za odstranjevanje stvari, ki sploh ne bi smele obstajati.<\/span><\/p>\n

Za zaklju\u010dek povzamemo, da je <\/span>ravnanje z odpadki stro\u0161ek; upravljanje z viri pa nalo\u017eba.<\/b> Odporna mesta in ob\u010dine, ki delujejo in uspevajo znotraj meja zmogljivosti planeta, bodo pokazala tudi najbolj\u0161e ekonomske in dru\u017ebene rezultate. Pot naprej ni vklesana v kamen in ne bo lahka, toda cilj postaja vedno bolj jasen.<\/span><\/p>\n

\n

Our Zero Waste Cities network has been growing since 2017, and 2021 was no exception – it went from 437 to 456 #zerowaste<\/a> cities in the past 12 months \ud83e\udd29<\/p>\n

You can find all their inspiring stories on our 2021 State of Zero Waste Municipalities Report \u2b07\ufe0fhttps:\/\/t.co\/MDVnJQLxCO<\/a> pic.twitter.com\/eoLYutGADC<\/a><\/p>\n

— Zero Waste Europe (@zerowasteeurope) December 15, 2021<\/a><\/p><\/blockquote>\n