{"id":4964,"date":"2024-12-11T10:54:05","date_gmt":"2024-12-11T08:54:05","guid":{"rendered":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/?p=4964"},"modified":"2024-12-11T11:15:08","modified_gmt":"2024-12-11T09:15:08","slug":"kaj-imajo-skupnega-ljubljanske-prireditve-in-hoteli","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2024\/kaj-imajo-skupnega-ljubljanske-prireditve-in-hoteli\/","title":{"rendered":"Kaj imajo skupnega ljubljanske prireditve in hoteli?"},"content":{"rendered":"

Ekologi brez meja smo tudi letos zdru\u017eili mo\u010di s Turizmom Ljubljana, da bi bolje ocenili stanje z odpadki v hotelih in na prireditvah v na\u0161i prestolnici.<\/span><\/p>\n

Turizem je letno odgovoren za 35 milijonov ton odpadkov, nekatere \u0161tudije pravijo, da za kar sedmino vseh globalno ustvarjenih komunalnih odpadkov, te \u0161tevilke pa naj bi narasle za 251 % do leta 2050. To so \u0161tevilke, ki jih te\u017eko razumemo. Zato smo <\/span>s Turizmom Ljubljana in komunalnim podjetjem Voka Snaga<\/b> skupaj staknili glave in za\u010deli premi\u0161ljevati, kaj se da narediti. Ker brez podatkov ne gre, smo svoje prve napore usmerili v bolj\u0161e razumevanje stanja v hotelih, koliko odpadkov zares ustvarjamo, ter izobra\u017eevanje in ozave\u0161\u010danje o dobrih praksah in mo\u017enih izbolj\u0161avah.<\/span><\/p>\n

Hoteli<\/h5>\n

V prvem letu projekta smo skupaj s hotelirji dolo\u010dili 3 cilje: vzpostavitev modela merjenja, zmanj\u0161anje koli\u010dine odpadkov v hotelski industriji in bolj\u0161a stopnja lo\u010devanja odpadkov<\/strong>. Takrat se nam je pridru\u017eila tudi Filozofska fakulteta z zainteresiranimi \u0161tudenti geografije, ki so opravili sortirne analize me\u0161anih odpadkov v hotelih, podatkovne analize in ustvarili <\/span>stran z vsemi rezultati<\/span><\/a>.\u00a0<\/span><\/p>\n

V drugem letu je bil na\u0161 cilj, da poleg izobra\u017eevanj za hotele izvedemo bolj natan\u010dno tehtanje<\/strong>, da bi bili pridobljeni podatki primerljivi z raziskavami iz drugih dr\u017eav. Prvi\u010d smo tehtali aprila, drugi\u010d oktobra, po tri dni skupaj. Pregled ustvarjene koli\u010dine odpadkov na gosta na no\u010d ka\u017ee precej\u0161njo pestrost. Sodelujo\u010di hoteli so namre\u010d dale\u010d pod povpre\u010djem raziskav, saj je imel le eden koli\u010dine primerljive z evropskim povpre\u010djem med 1,5-2 kg, vsi ostali pa manj kot kilogram odpadkov na gosta.\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n

Razloge lahko i\u0161\u010demo v tem, da se je spremenila splo\u0161na slika turizma, ki zahteva bolj trajnosten pristop, lahko da je izbira trajnostne nabave postala la\u017eja, da hoteli v Sloveniji na splo\u0161no ustvarjajo precej manj odpadkov kot hoteli drugje po Evropi, da so hoteli, ki so se odzvali, \u017ee sami po sebi bolj aktivni in ozave\u0161\u010deni na tem podro\u010dju ali pa kombinacija vsega navedenega. Za konkretnej\u0161e zaklju\u010dke bi morali zbrati precej ve\u010d podatkov iz ve\u010dih hotelov, tudi izven Ljubljane.<\/span><\/p>\n

Rezultati niso zgolj pokazatelj stanja na ravni ob\u010dine, ampak slu\u017eijo hotelom kot orodje, da ugotovijo, kje se so dobri ali pa celo odli\u010dni in kje so mo\u017ene izbolj\u0161ave. Skupne delavnice pa slu\u017eijo kot odli\u010dna prilo\u017enost za izmenjavo dolgoletnih izku\u0161enj, idej in dobrih praks. Vabljeni, da se nam pridru\u017eite tudi drugi ponudniki turisti\u010dnih namestitev, saj si<\/span> \u017eelimo, da bi se k projektu pridru\u017eilo \u010dim ve\u010d hotelirjev, ker bomo potrebovali \u0161e ve\u010d podatkov, da bomo lahko spremljali trend in u\u010dinke sodelovanja pri projektu<\/span>.\u00a0\u00a0\u00a0<\/span><\/p>\n

Prireditve<\/h5>\n

Ker pa se v Ljubljani ne le spi in je, ampak tudi u\u017eiva na raznovrstnih dogodkih, smo analizirali stanje na 12 izbranih prireditvah na javnih povr\u0161inah razli\u010dnega tipa in velikosti, ki so bile sofinancirane s strani Turizma Ljubljana<\/strong>. Igrali smo se in\u0161pektorje pod krinko analizirali nastajanje odpadkov na vseh ravneh prireditve in si zastavljali vpra\u0161anja, kot so: v kak\u0161ni embala\u017ei prireditev stre\u017ee pija\u010do, je pivo v plo\u010devinkah ali to\u010deno v sodih, ga nalijejo v pralni kozarec za ve\u010dkratno rabo na kavcijo ali v navadni plasti\u010dni kozarec? Na \u010dem se stre\u017ee hrana, ali lo\u010dujejo odpadke, kak\u0161na je stopnja lo\u010denosti in tako naprej.<\/span><\/p>\n

Na presene\u010denje nas vseh smo ugotovili, da imajo ljubljanske prireditve pred seboj \u0161e kar nekaj izzivov. Le ena prireditev, ki smo jo obiskali, je pija\u010do stregla v kavcijske kozarce, prav nobena pa ni imela trajnega pribora za hrano.<\/strong> Na splo\u0161no je je bilo precej nejasnosti, tako kar se ti\u010de ne\u0161teto razli\u010dnih materialov, ki so jih gostinci ponujali, kot kasnej\u0161e dileme obiskovalcev, kako se te izdelke sploh lo\u010duje. En kozarec je plasti\u010den, drug je biorazgradljiv, a oba izgledata enako. Zato ni prav ni\u010d \u010dudno, da so bili odpadki ob pogledu v zabojnike slabo lo\u010deni.<\/span><\/p>\n

Morda se kdo slabih rezultatov ustra\u0161i, sami pa se jih vedno potiho malo veselimo, ker dobro vemo, da bomo lahko z nekaj preprostimi ukrepi hitro dosegli velike spremembe. \u017de samo z uvedbo kavcijskih kozarcev, ki so drugod postali \u017ee norma, se lahko velikega dele\u017ea odpadkov znebimo. \u010ce pija\u010do kupujemo na rinfuzo v povratnih steklenicah in namesto plastificirane vode postavimo pitnik, se znebimo \u0161e precej\u0161njega dela odpadkov.\u00a0<\/span><\/p>\n

Le poglejte na\u0161 najbolj\u0161i primer prakse, Lahinja Trail v Beli krajini, ki je letos dosegel kar tri zvezdice zero waste naziva. Kako jim je to uspelo?<\/span><\/p>\n

Lahinja trail – prva slovenska prireditev na poti zero waste s tremi zvezdicami<\/a><\/p><\/blockquote>\n