ODLO\u010cBA \u0161t. 406\/2009\/ES<\/a> Evropskega parlamenta in Sveta O PRIZADEVANJU DR\u017dAV \u010cLANIC ZA ZMANJ\u0160EVANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanj\u0161evanje emisij toplogrednih plinov (23.4.2009)<\/p>\n Odlo\u010dba opredeljuje ’emisije toplogrednih plinov’ kot emisijo ogljikovega dioksida, metana, du\u0161ikovega oksida, fluoriranih ogljikovodikov, perfluoriranih ogljikovodikov in \u017eveplovega heksafluorida iz 6 kategorij, med katerimi so tudi odpaki.<\/i><\/p>\n Cilj odlo\u010dbe je dose\u010di ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozra\u010dju na ravni, ki bo prepre\u010dila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. Za izpolnitev tega cilja bi morale biti svetovne emsije toplogrednih plinov do leta 2050 vsaj za 50 % ni\u017eje kot leta 1990.<\/p>\n Skupnost je po letu 2012 sprejela neodvisno zavezo, v skladu s katero bo do leta 2020 dosegla vsaj 20 % zmanj\u0161anje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990.<\/p>\n Odlo\u010dba je naslovljena na vse dr\u017eave \u010dlanice.<\/p>\n —<\/p>\n DIREKTIVA 2009\/28\/ES<\/a> Evropskega parlamenta in Sveta O SPODBUJANJU UPORABE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV, spremembi in poznej\u0161i razveljavitvi direktiv 2001\/77ES in 2003\/30\/ES (23.4.2009)<\/p>\n Nadzor porabe energije v Evropi ter ve\u010dja uporaba energije iz obnovljivih virov skupaj s prihranki energije in ve\u010djo energetsko u\u010dinkovitostjo, so pomembni deli sve\u017enja ukrepov za zmanj\u0161evanje emisij toplogrednih plinov. Imajo pa tudi pomembno vlogo pri spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo in tehnolo\u0161kega razvoja inovacij ter zagotavljanju mo\u017enosti za zaposlovanje in regionalni razvoj, zlasti na pode\u017eelskih in odro\u010dnih obmo\u010djih. Predstavljajo prilo\u017enost gospodarske rasti\u00a0 ter pomembno prilo\u017enost za rast in delovna mesta, predvsem v ovkiru lokalnih in regionalnih malih in srednje velikih podjetj.<\/p>\n Direktiva dolo\u010da skupen okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov ter obvezna nacionalna cilja za skupni dele\u017e energije iz obnovljivih virov v kon\u010dni bruto porabi energije (v letu 2020 najmanj enak 20 %) in za dele\u017e energije iz obnovljivih virov v prometu (v letu 2020 najmanj enak 10 %). Dolo\u010da tudi trajnostna merila za pogonska biogoriva in druga teko\u010da biogoriva.<\/p>\n Za podro\u010dje odpadkov sta pomembni dve opredelitvi pojmov:<\/p>\n (a)\u00a0\u00a0\u00a0 ‘energija iz obnovljivih virov’ pomeni\u00a0 energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namre\u010d (…) biomaso, plin, pridobljen iz odpadkov, plin, pridobljen z napravami za \u010di\u0161\u010denje odplak, in biopline.<\/p>\n (b)\u00a0\u00a0 ‘biomasa’ pomeni biolo\u0161ko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biolo\u0161kega izvora iz kmetijstva (…) ter biolo\u0161ko razgradljive dele industrijskih in komunalnih odpadkov.<\/p>\n Vsaka dr\u017eava \u010dlanica mora pripraviti akcijski na\u010drt za obnovljivo energijo, najpozneje do 30. junija 2010.<\/p>\n V obratih z ve\u010d gorivi, ki uporabljajo konvencionalne in obnovljive vire se pri dele\u017eih upo\u0161teva samo tisti del energije, ki je proizvedena iz obnovljivih virov. Enako velja za obrate s kombiniranim gorivom pri pridobivanju energije za hlajenje in ogrevanje.<\/p>\n Pozivodnja pogonskih biogoriv in drugih teko\u010dih biogoriv iz odpadkov in ostankov se upo\u0161teva le v primeru, \u010de je prihranek emisij toplogrednih plinov najmanj 35 %, od leta 2017 najmanj 50 % in od za\u010detka 2018 najmanj 60 %.<\/p>\n Direktiva v posebnih dolo\u010dbah za energijo iz obnovljivih virov navaja tudi, da se pri dokazovanju izpolnjevanja nacionalnih obveznosti glede obnovljivih virov v vseh vrstah prometa, prispevek na podlagi biogoriv, proizvedenih iz odpadkov<\/i>, ostankov, ne\u017eivilske celuloze ali lesne celuloze, upo\u0161teva kot dvakratnik prispevka drugih biogoriv.<\/i><\/p>\n Poro\u010dilo dr\u017eav \u010dlanic o napredku pa mora vsebovati tudi informacije o tem, kako je ocenjen dele\u017e biolo\u0161ko razgradljivih odpadkov\u00a0 uporabljen za proizvodnjo energije, ter kaj je storjeno za izbolj\u0161anje in preverjanje tak\u0161nih ocen.<\/p>\n —<\/p>\n Na osnovi zahteve v uvodnem delu direktive, je v za\u010detku 2010 Komisija izdelala PORO\u010cILO<\/a> o trajnostnih zahtevah glede uporabe trdnih in plinastih virov biomase v elektroenergetiki, ogrevanju in hlajenju.<\/p>\n Trdna in plinasta biomasa izvira iz kmetijskih pridelkov in ostankov (npr. koruza, p\u0161enica, slama, \u017eivalski gnoj), iz gozdarstva (npr. hlodi, \u0161tori, listje in veje), lesno predelovalnih dejavnosti (lubje, odrezki, lesni odpadki, \u017eagovina) in iz organskih odpadkov (npr. trdni komunalni odpadki, recikliran les po uporabi v \u0161iroki potro\u0161nji, goriva iz odpadkov, usedline odplak).<\/i><\/p>\n Se\u017eigalnice odpadkov z energetsko predelavo dosegajo izkoristek zgolj med 10 in 35 %. Komisija meni, da dolo\u010danje minimalnih zahtev \u00a0glede izkoristka izklju\u010dno za bioenergetske naprave (ne pa tudi za naprave s fosilnimi gorivi) lahko povzro\u010di odklanjanje uporabe velikih koli\u010din odpadkov iz biomase, ki nimajo druge mo\u017enosti uporabe (npr. blata \u010distilnih naprav), za energetske namene.<\/p>\n Za spodbujanje vi\u0161jega izkoristka pretvorbe energije bi po mnenju Komisije morale dr\u017eave \u010dlanice v svojih sistemih pomo\u010di za naprave za proizvodnjo elektri\u010dne energije, ogrevanje in hlajenje uvesti razlikovanje v korist naprav, ki dosegajo visoke izkoristke pretvorbe energije, kakor so obrati za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, opredeljeni v skladu z direktivo o soproizvodnji.<\/p>\n \u00a0Besedilo v PDF obliki: EU-EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV<\/a><\/em><\/p>\n
![\"ebm-plan](\"http:\/\/ebm.si\/zw\/novice\/wp-content\/uploads\/sites\/5\/2013\/12\/ebm-plan-b-ess-1024x237.png\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"