{"id":5154,"date":"2026-08-12T07:44:40","date_gmt":"2026-08-12T05:44:40","guid":{"rendered":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/?p=5154"},"modified":"2026-08-12T08:08:20","modified_gmt":"2026-08-12T06:08:20","slug":"obcine-vrhnika-log-dragomer-in-borovnica-obdrzale-3-zvezdice-zero-waste-certifikata","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2026\/obcine-vrhnika-log-dragomer-in-borovnica-obdrzale-3-zvezdice-zero-waste-certifikata\/","title":{"rendered":"Ob\u010dine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica obdr\u017eale 3 zvezdice Zero waste certifikata"},"content":{"rendered":"

V za\u010detku junija je v ob\u010dinah Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica potekala ponovna revizija v sklopu certifikata Zero waste ob\u010dina, ki je bila izvedena vzporedno s prakti\u010dnim usposabljanjem za bodo\u010de mentorje in revizorje (projekt BEZWA2).\u00a0<\/span><\/p>\n

Od <\/span>prve revizije<\/span><\/a> so minila dobra tri leta, presoja in ocena rezultatov zadnjega obdobja pa sta pokazali, da so ob\u010dine uspele obdr\u017eati enako raven okoljske aktivacije in ozave\u0161\u010denosti. <\/span>Ob\u010dine so tako ohranile 3 zvezdice od mo\u017enih 5, kolikor jih evropski certifikat najve\u010d podeljuje.<\/b><\/p>\n

Vodilna revizorka Kristiina Kerge iz organizacije Zero Waste Estonia povzema:
\n<\/span>\u00bbPonovna revizija je poudarila, kako pomembno je, da ob\u010dine nenehno spremljajo svoj napredek in ohranjajo pristop z ve\u010d dele\u017eniki k zmanj\u0161evanju odpadkov. Ob\u010dine bi morale v prihodnje oceniti tudi, kako se njihove politike odra\u017eajo v dejanskih rezultatih, zlasti pri spodbujanju u\u010dinkovite rabe virov in zagotavljanju pravi\u010dnega dostopa do orodij in re\u0161itev, ki pomagajo prepre\u010devati nastajanje odpadkov.\u00ab<\/span><\/i><\/p>\n

Vse tri ob\u010dine so del pobude zero waste \u017ee od samega za\u010detka \u2013 mre\u017ei so se pridru\u017eile septembra 2014, torej pred dobrimi enajstimi leti. Skupaj predstavljajo raznoliko sliko slovenskega pode\u017eelja in mestnega obrobja: skupaj \u0161tejejo \u010dez 26.000 prebivalcev na dobrih 180 km2 povr\u0161ine.<\/span><\/p>\n

Ravnanje z odpadki v vseh treh ob\u010dinah upravlja Javno Komunalno podjetje Vrhnika (JKPV), ki je skozi skupen Zero waste na\u010drt in strategijo (2021\u20132030) mo\u010dno vpeto v koncept zero waste \u2013 tudi prek svoje enote DEPO in njenega delovanja.<\/span><\/p>\n

\"\" \"\" \"\" \"\"<\/p>\n

Kako uspe\u0161en je sistem v praksi<\/b><\/p>\n

Vrhnika lo\u010deno zbiranje odpadkov pozna \u017ee od leta 1994, ko je ob\u010dina na pobudo Komunalnega podjetja Vrhnika sprejela vizionarsko odlo\u010ditev o uvedbi lo\u010denega zbiranja v gospodinjstvih \u2013 v \u010dasu, ko o tem v Sloveniji ni razmi\u0161ljala \u0161e nobena druga ob\u010dina. Prav ta dolgoletna tradicija je razlog, da so se Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica leta 2014 kot prve slovenske ob\u010dine pridru\u017eile evropski mre\u017ei zero waste skupnosti.<\/span><\/p>\n

Stopnja lo\u010devanja:<\/b> V zadnjem desetletju je bilo le eno leto, ko Komunalnemu podjetju Vrhnika ni uspelo dose\u010di 82 % lo\u010deno zbranih frakcij odpadkov \u2013<\/span> stopnja lo\u010devanja se torej \u017ee vrsto let giblje okrog 83 %,<\/b> kar ob\u010dine uvr\u0161\u010da precej nad slovensko povpre\u010dje (74 %). Med leti 2015 in 2025 se je \u0161tevilo prebivalcev na obmo\u010dju treh ob\u010din pove\u010dalo za 12 %, medtem ko so se zbrane koli\u010dine odpadne embala\u017ee v istem obdobju pove\u010dale za kar 31 % \u2013 kar ka\u017ee, da sistem lo\u010devanja raste hitreje od same populacije in da se je kultura lo\u010devanja med prebivalci dodatno okrepila.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Zakaj sistem deluje:<\/span><\/p>\n