{"id":5169,"date":"2026-08-12T15:52:25","date_gmt":"2026-08-12T13:52:25","guid":{"rendered":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/?p=5169"},"modified":"2026-08-12T15:54:23","modified_gmt":"2026-08-12T13:54:23","slug":"prireditve-z-manj-odpadki-niso-vec-izjema-so-nov-standard","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2026\/prireditve-z-manj-odpadki-niso-vec-izjema-so-nov-standard\/","title":{"rendered":"Prireditve z manj odpadki niso ve\u010d izjema, so nov standard"},"content":{"rendered":"

Od 44. Maratona treh src z skoraj 10.000 teka\u010di do knji\u017enega festivala, ki je v \u0161estih dneh ustvaril manj odpadkov kot ena sama gospodinjska vre\u010dka za smeti. Leto\u0161nja sezona ka\u017ee, da se je zero waste pristop v Sloveniji iz ideje spremenil v prakso.<\/span><\/p>\n

\"\" \"\"<\/p>\n

Slovenski dnevi knjige v Mariboru<\/b> so letos gostili 2.200 obiskovalcev na \u0161estdnevnem festivalu. Ustvarili so 4,62 kilograma odpadkov. Skupaj. Za primerjavo: toliko tehta pribli\u017eno pet litrov mleka. To ni zaokro\u017eena marketin\u0161ka \u0161tevilka, ampak rezultat tehtanja na terenu in eden od mnogih dokazov, da je zero waste pristop na slovenskih prireditvah letos prerasel status dobronamerne ideje.<\/span><\/p>\n

V mre\u017ei prireditev, ki z Ekologi brez meja sodelujejo na poti do naziva <\/span>Prireditev na poti zero waste<\/b>, je bilo letos pestro. Nekatere prireditve so mre\u017eo \u0161ele odkrile, druge v njej vztrajajo \u017ee leta in iz sezone v sezono dvigujejo letvico. Skupni imenovalec je presenetljivo enoten: <\/span>lo\u010deno zbiranje odpadkov nad 90 odstotkov ni ve\u010d izjema<\/b>, ampak standard, h kateremu ve\u010dina prireditev \u017ee resni\u010dno stremi in ga tudi dosega.<\/span><\/p>\n

Najbolj zgovoren dokaz, da to velja tudi za velike mno\u017ei\u010dne dogodke, je <\/span>44. Maraton treh src<\/b> v Radencih. Skoraj 10.000 teka\u010dev je letos pustilo za sabo 2.740 kilogramov odpadkov, od tega je bilo lo\u010denih 97,1 odstotka. Koli\u010dina odpadkov na obiskovalca se je v primerjavi z lansko izvedbo zni\u017eala za dobrih 19 odstotkov. Pri dogodku te velikosti to ni majhen podvig, ampak posledica premi\u0161ljenih potez: <\/span>na okrep\u010devalnih postajah pa je bilo za polovico ve\u010d povratnih kozarcev kot lani.<\/b><\/p>\n

Podobno zgodbo, le v drugem merilu, pi\u0161e festival <\/span>Kino Otok \u2013 Isola Cinema<\/b> v Izoli. \u017de \u010detrto leto zapored dosega dve zvezdici, letos z 99,59-odstotnim lo\u010devanjem pri 6.600 obiskovalcih na ve\u010d lokacijah hkrati. Bolj zgovoren od same \u0161tevilke je trend: <\/span>odpadki na obiskovalca so se od leta 2023 ve\u010d kot prepolovili.<\/b> Leto\u0161nja novost – pralni kro\u017eniki brez kavcije, ki dopolnjujejo \u017ee uveljavljene pralne kozarce – je pokazala, da tak sistem lahko deluje tudi brez denarne prisile: kro\u017enike je vrnilo skoraj 95 odstotkov obiskovalcev.<\/span><\/p>\n

Prav ta premik od pralnih kozarcev k celotni jedilni posodi je ena od leto\u0161njih rde\u010dih niti<\/b>. <\/span>Dru\u017einski piknik v parku v Kr\u0161kem<\/b> je prvi\u010d uvedel pralne kro\u017enike in celo pralne slamice, podobno pa so organizatorji letos uvedli tudi na drugih svojh prireditvah. <\/span>Mestna promenada v Bre\u017eicah<\/b> je pri 20.800 obiskovalcih dosegla 95-odstotno lo\u010devanje s pomo\u010djo povratnih kozarcev na kavcijo, novinec <\/span>delavski filmski festival Kamerat v Hrastniku<\/b> pa je \u017ee ob prvi izvedbi vstopil naravnost z dvema zvezdicama; kompostabilen pribor in povratni kozarci so bili del koncepta od samega za\u010detka, ne naknadna nadgradnja. Podobno zgodbo pi\u0161e tudi <\/span>Zme\u0161ani festival<\/b>, ki je pri 1.070 obiskovalcih z 93,88-odstotnim lo\u010devanjem in ve\u010d kot 60-odstotnim zni\u017eanjem odpadkov na obiskovalca prav tako obdr\u017eal dve zvezdici; \u0161e en dokaz, da tudi manj\u0161i dogodki iz leta v leto uspe\u0161no manj\u0161ajo svoj odpadkovni odtis.<\/span><\/p>\n

Zanimivo je tudi, kako se prireditve lahko med sabo u\u010dijo. Maraton treh src je za re\u0161evanje odmetavanja kozarcev na progi od avstrijskih kolegov pridobil idejo t. i. throw walla; mre\u017ee, v katero bi teka\u010di kozar\u010dek odvrgli namesto na tla, s tem pa se re\u0161i vsem znan problem smetenja. Za leto\u0161njo izvedbo je zmanjkalo \u010dasa, a je organizator pokazal iskren interes za re\u0161itev, zato upamo, da jo bo naslednje leto tudi udejanil in tako postal prvi slovenski maraton s tak\u0161no re\u0161itvijo.<\/span><\/p>\n

Mestna promenada je problem cigaretnih ogorkov re\u0161ila igrivo: postavila je ko\u0161a v obliki glasovalnih skrinjic, kamor obiskovalci ogorek odvr\u017eejo in hkrati simboli\u010dno oddajo glas. Na <\/span>Modernfestu<\/b> na Vrhniki so obiskovalci lahko degustirali \u010dili omake brez ustvarjenega ko\u0161\u010dka odpadka, <\/span>PIFcamp<\/b> pa je letos pivo iz plo\u010devink zamenjal za sod s povratnimi kozarci. Ogromno predavanj in delavnic, ki jih Ekologi izvedemo z organizatorji prireditev jasno poka\u017eejo, da se dobre ideje hitro \u0161irijo naprej.<\/span><\/p>\n

A \u0161tevilke povedo tudi, kje se stvari \u0161e ne izidejo popolnoma. Modernfest je z 86,8-odstotnim lo\u010devanjem tesno zgre\u0161il prvo zvezdico, manjkalo je le 3,2 odstotne to\u010dke, krivec pa so bili predvsem me\u0161ani odpadki pri posameznih ko\u0161ih pri gostincih. \u010ce bi tam pravilno lo\u010devali, bi prireditev pristala pri skoraj 97 odstotkih. Isti vzorec se ponavlja tudi drugod: gostinska ponudba ostaja mesto, kjer se zero waste sistem najpogosteje zatika, ne zaradi pomanjkanja dobre volje, ampak ker je uskladiti desetine razli\u010dnih ponudnikov, njihove dobavne verige in embala\u017eo, preprosto zahtevno.<\/span><\/p>\n

Zanimivo neenakomerna je tudi usoda povratne posode. Kino Otok se je s kro\u017eniki in kozarci ustavil pri vra\u010dilih v okoli 94 odstotkih, medtem ko je bila stopnja vra\u010danja pribora pri istem festivalu le 51,5-odstotna. Na Maratonu treh src se je vrnilo dobrih 62,8 odstotka izdanih kozarcev, spodobna, a \u0161e dale\u010d od praga 90 odstotkov, ki velja za res dobrega. Razlika med tema dvema \u0161tevilkama pove, da <\/span>uvedba povratnega sistema sama po sebi ne zado\u0161\u010da; potrebna je tudi dosledna komunikacija z obiskovalci<\/b>, na ve\u010d mestih hkrati in ne le na za\u010detku dogodka.<\/span><\/p>\n

Sistem zvezdic, ki ga podeljujemo Ekologi brez meja, tega napredka ne meri kot enkratni izpit, ampak kot pot. Prva zvezdica pomeni prag 90-odstotnega lo\u010devanja, druga zahteva tudi zmanj\u0161anje koli\u010din in uporabo povratnih kozarcev, tretja pa popoln umik primarne embala\u017ee za enkratno uporabo. Prav pri tem zadnjem koraku letos obti\u010di najve\u010d prireditev; Kino Otok, Slovenski dnevi knjige, Dru\u017einski piknik in PIFcamp vsi \u017ee tretje ali \u010detrto leto zapored dr\u017eijo dve zvezdici, vsem pa manjka isti kos sestavljanke: popolna zamenjava embala\u017ee za hrano in pija\u010do s pralno razli\u010dico, ne le za obiskovalce ampak tudi embala\u017ee iz katere se pija\u010da nataka.<\/span><\/p>\n

Kje je \u0161e najve\u010d prostora za napredek?<\/b><\/h2>\n