![\"contarina-mesaniodp\"](\"http:\/\/ebm.si\/zw\/novice\/wp-content\/uploads\/sites\/5\/2013\/12\/contarina-mesaniodp.jpg\")
<\/a>\n\u017de zdaj namre\u010d ustvarijo le 55 kg ostankov na prebivalca (graf: Contarina)<\/i><\/p>\n
Ekologi brez meja smo konec oktobra na okrogli mizi Slovenija na poti do Zero Waste, gostili tudi direktorja organizacije Zero Waste Europe<\/a>. Na\u0161e dru\u0161tvo je v procesu pristopanja k \u010dlanstvu v tej organizaciji in zato smo prejeli povabilo na obisk primera dobre Zero Waste prakse v Trevisu in Priuli v Italiji. Obisk smo organizirali v sodelovanju z Zbornico komunalnega gospodarstva<\/a> in udele\u017eilo se ga je 16 predstavnkov razli\u010dnih javnih komunalnih podjetij iz Slovenije.<\/p>\n Obiskali smo javno komunalno podjetje Contarina<\/a>, ki ga sestavljata dva konzorcija ob\u010din iz provinc Priula in Treviso. Konzorcija skupaj zdru\u017eujeta 50 ob\u010din in pokrivata 500.000 prebivalcev<\/i>. Sistem ravnanja z odpadki v Contarini je sestavljen iz zbiranja od vrat do vrat, sistema pla\u010daj kot odvr\u017ee\u0161, nadzora, sistema podatkovnih baz in komuniciranja.<\/p>\n Od vrat do vrat<\/i> zbirajo me\u0161ane ostanke odpadkov, kuhinjske odpadke, papir in na zahtevo stranke tudi vrtni odrez. Za ostalo embala\u017eo se sistema med Priulo in Trevisom nekoliko razlikujeta. V Priuli imajo en zabojnik za steklo, plastiko in kovine. V Trevisu v zabojnikih zbirajo zgolj steklo, v vre\u010dah pa plastiko in kovine. Kuhinjske odpadke dvakrat tedensko<\/i> oddajo v\u00a0 majhnih zabojnikih zato, da prepre\u010dijo neprijeten vonj in nastajanje vlage. Druge vrste odpadkov ve\u010dinoma odva\u017eajo enkrat na 15 dni. Tako kot pri nas, so vzpostavili mre\u017eo zbirnih centrov, kamor lahko prebivalci brezpla\u010dno pripeljejo razli\u010dne vrste odpadkov: od nevarnih, kosovnih, odpadne gume, steklo, kovine, les itd. Za lo\u010deno zbiranje v starih mestnih jedrih oziroma povsod, kjer je za standardne zabojnike premalo prostora, so oblikovali posebne, manj\u0161e zabojnike.<\/p>\n Vsak zabojnik je opremljen s pasivnim RFID (Radio Frequency Identification) transponderjem, ki omogo\u010da njegovo evidentiranje ter zabele\u017ei datum in \u010das praznenja. S tem dobijo osnovo zara\u010dunavanju storitev odvoza odpadkov po na\u010delu pla\u010daj kolikor odvr\u017ee\u0161 (PAYT). Isto\u010dasno pa nastajajo vse potrebne evidence podatkov o odpadkih<\/i>, ki jih zato lahko natan\u010dno vodijo na nivoju gospodinjstva, ob\u010dine, regije in dr\u017eave. Ker informacijski sistem temelji na digitalnem \u00a0mapiranju in geopodatkih, jim omogo\u010da sledenje vozilom in oblikovanje enotne baze podatkov o uporabnikih.<\/p>\n Sistem PAYT je sestavljen iz fiksnega in variabilnega dela.<\/i> Osnova za fiksni del cene odvoza je \u0161tevilo \u010dlanov gospodinjstva. Variabilni del temelji na \u0161tevilu odvoza me\u0161anih ostankov komunalnih odpadkov. Gospodinjstvo namre\u010d zabojnik za me\u0161ane odpadke pripravi za odvoz takrat, ko je poln. V primeru, da lo\u010duje ve\u010d odpadkov, je tako stimulirano z manj\u0161im \u0161tevilom odvozov in s tem z ni\u017ejo ceno. \u010ce gospodinjstvo \u017eeli odvoz vrtnega odreza, jim to dodatno zara\u010dunajo. Ceno odvoza pa lahko za 30 % zni\u017ea tako, da kompostira doma. Za podjetja je fiksni del cene sestavljen iz povr\u0161ine poslovnega prostora in velikosti zabojnikov. Variabilni del pa prav tako iz \u0161tevila odvozov me\u0161anih ostankov odpadkov ter velikosti zabojnika. Razmerje med fiksnim in variabilnim delom je skrbno dolo\u010deno tako, da spodbuja lo\u010deno zbiranje in isto\u010dasno prepre\u010duje \u010drno odlaganje v naravi.<\/p>\n Sistem jim omogo\u010da 83 % lo\u010deno zbranih odpadkov, povpre\u010dje v Italiji je 39,9 %. Povpre\u010dna cena odvoza odpadkov za gospodinjstvo v Italiji zna\u0161a 240,37 eur letno, v Contarini pa gospodinjstvo v povpre\u010dju pla\u010da 168,81 eur na leto, ali okvirno 30 % manj od italijanskega povpre\u010dja<\/i>.<\/p>\n V Contarini komuniciranju z javnostjo namenijo 2% vseh prihodkov<\/i> in ocenjujejo, da je to izjemno pomemben del sistema. Komunicirajo preko pisarne, \u010dasopisa, spletne strani, raznih dogodkov, okoljskega izobra\u017eevanja. Podarjajo, da mora komuniciranje potekati neprekinjeno, saj je gonilo dobrega delovanja sistema in zagotavlja njegovo nenehno izbolj\u0161evanje. Lo\u010deno zbiranje neprestano nadzirajo<\/i> na dveh nivojih. Prvi je pravilnost lo\u010denega zbiranja posameznih frakcij. \u010ce uporabnik naredi napako, jo zaradi ozna\u010denih zabojnikov lahko zabele\u017eijo in mu ob naslednjem obisku pustijo opozorilo. Tretji\u010d pa prejme kazen. Opravljajo redne nadzore odlaganja v naravi in po uvedbi PAYT sistema pove\u010danja \u010drnega odlaganja niso zaznali.<\/p>\n Zbrane lo\u010dene frakcije odpadkov lahko prodajo na trgu sekundarnih surovin ali nacionalnim shemam. Slednje so organizirane po na\u010delu podalj\u0161ane odgovornosti proizvajalca<\/a>. Ve\u010dinoma se javna komunalna podjetja zato odlo\u010dajo, da lo\u010dene frakcije prodajo nacionalnim shemam, ki sicer ponujajo ni\u017eje cene, a so neodvisne od nihanja cen na svetovnih trgih sekundarnih surovin. Nacionalna shema jim za odpadno plastiko na primer pla\u010da 130 eur na tono<\/i>. Kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odrez kompostirajo ali anaerobno predelajo s pridobivanjem energije.<\/p>\n Pri prepre\u010devanju nastajanja odpadkov so se usmerili v spodbujanje kompostiranja doma, spodbujanje uporabe plenic za ve\u010dkratno uporabo in centrom ponovne uporabe. Slednji tesno sodelujejo z razli\u010dnimi humanitarnimi organizacijami. V Italiji povpre\u010dno nastane 504 kg odpadkov letno, medtem ko v Priuli 350 kg in v Trevisu 336 kg odpadkov na prebivalca letno. O uspe\u0161nosti sistema lo\u010denega zbiranja pa je \u0161e bolj zgovoren podatek, da v Italiji letno nastane 303 kg me\u0161anih ostankov komunalnih odpadkov na prebivalca<\/i>, medtem ko v Priuli 58 kg in v Trevisu zgolj 55 kg. Do leta 2022 so si zastavili cilj, da bo letno na prebivalca nastalo samo \u0161e 10 kg me\u0161anih ostankov, reciklirali pa bodo 96,7 % vseh nastalih odpadkov.<\/p>\n Uspe\u0161ni sistemi lo\u010denega zbiranja odpadkov v Italiji niso naklju\u010dje. \u017de leta 1993 je ob\u010dina Bellusco po uvedbi zbiranja od vrat do vrat dosegla 65 %, v ob\u010dini Carnate so leta 1995 uvedli prozorne vre\u010de za me\u0161ane ostanke odpadkov in lo\u010deno zbiranje je posko\u010dilo na 75 %. Po uvedbi PAYT sistema leta 1997 je ob\u010dina Torre Boldone dosegla 80 %. Danes je v Italiji 199 Zero Waste ob\u010din, ki pokrivajo 4,5 milijona prebivalcev, dosegajo skoraj 80 % lo\u010deno zbiranje, v nekaterih primerih celo 90 %.<\/p>\n Me\u0161ane ostanke odpadkov dodatno obdelajo preko MRBT (Material Recovery, Biological Treatment)<\/a> sistema, s pomo\u010djo katerega izlo\u010dijo \u0161e okvirno 15 % materialov za recikliranje, kompostiranje in anaerobno obdelavo. Vedno manj\u0161e koli\u010dine biolo\u0161ko stabiliziranih odpadkov odlagajo na odlagali\u0161\u010da.<\/p>\n V Italiji je delovalo kar nekaj se\u017eigalnic, a jih v mnogih regijah zapirajo in me\u0161ane komunalne odpadke preusmerjajo v materialno predelavo, kot na primer v provinci Reggio Emilia, Imperia, Valle d’Aosta. Celo Danska, ki je znana po velikem \u0161tevilu se\u017eigalnic, pripravlja izhodno strategijo za opu\u0161\u010danje se\u017eiga.\u00a0 V EU se namre\u010d vedno bolj zavedajo pomembnosti sekundarnih surovin, \u010demur sledi zakonodaja, ki spodbuja prepre\u010devanje nastajanja odpadkov in recikliranje. Zato so zahteve\u00a0 po dele\u017eih snovne izrabe vedno ve\u010dje, koli\u010dine me\u0161anih ostankov odpadkov se bodo ni\u017eale, njihova obdelava pred odlaganjem pa bo obvezna. Tak\u0161ne trende lahko podpira le prilagodljiv sistem ravnanja z odpadki.<\/p>\n V Contarini zato me\u0161ane ostanke odpadkov skrbno analizirajo, da ugotovijo njihovo sestavo. Rezultati jim omogo\u010dajo usmerjanje na ravnanje s tistimi odpadki, ki v me\u0161anih preostankih predstavljajo velike dele\u017ee. Pri tem se ravnajo po na\u010delu maksimalne snovne izrabe, minimalnem odlaganju, minimalnih vplivih odpadkov na odlagali\u0161\u010dih in ohranjanju prilagodljivosti sistema. Tako zasnovan MRBT sistem jim prina\u0161a prednosti, kot so: ni\u017eji stro\u0161ki, hitra implementacija ter prilagodljivost glede na tokove lo\u010deno zbranih odpadkov.<\/p>\n<\/a>
\nNajmanj\u0161i zabojnik je namenjen bio odpadkom (Foto: EBM)<\/i><\/p>\n<\/a>
\n\u010cipi na zabojnikih omogo\u010dajo sistem PAYT in vodenje podatkovnih baz (Foto: EBM)<\/i><\/p>\n<\/a>
\nSistem nam je predstavilo vodstvo Contarine (Foto: EBM)<\/i><\/p>\n<\/a>
\nNa\u0161 vodnik je bil Enzo Favoino, predsednik Strokovnega sveta Zero Waste Europe (Foto: EBM)<\/i><\/p>\n