{"id":998,"date":"2014-07-08T00:05:52","date_gmt":"2014-07-07T22:05:52","guid":{"rendered":"http:\/\/ebm.si\/zw\/?p=998"},"modified":"2019-03-06T13:03:59","modified_gmt":"2019-03-06T11:03:59","slug":"ljubljana-bi-lahko-postala-prva-evropska-zero-waste-prestolnica","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ebm.si\/zw\/o\/2014\/ljubljana-bi-lahko-postala-prva-evropska-zero-waste-prestolnica\/","title":{"rendered":"Ljubljana bi lahko postala prva evropska Zero Waste prestolnica"},"content":{"rendered":"

Mestni svet Mestne ob\u010dine Ljubljana<\/a> je potrdil Strategijo ravnanja z odpadki oziroma Zero Waste na\u010drt za obdobje 2014-2035. Vizija Mestne ob\u010dine Ljubljana je postati ob\u010dina, ki z viri ravna gospodarno in trajnostno, kjer nastajajo zelena delovna mesta ter kjer dragoceni viri ne kon\u010dajo na odlagali\u0161\u010du in hrana ne med odpadki. Sprejem na\u010drta je eden od korakov v postopku vstopanja ob\u010dine v nacionalno in evropsko mre\u017eo skupnosti na poti do dru\u017ebe brez odpadkov. Na\u010drt bo preverila \u0161e nacionalna organizacija, ki nato predlaga sprejem ob\u010dine v mre\u017eo Zero Waste Europe.<\/p>\n

\"ljubljana\"<\/a>
\nLjubljana, prva evropska Zero Waste prestolnica (Foto: www.ljubljana.si<\/a>)<\/em><\/p>\n

Zero Waste gibanje je na globalnem nivoju organizirano v Zero Waste International Alliance<\/a>, ki zdru\u017euje Zero Waste organizacije na vseh celinah. \u00a0V Evropi je 20 nacionalnih Zero Waste organizacij in ve\u010d kot 300 lokalnih skupnosti (ob\u010din, regij, pokrajin), zdru\u017eenih v mre\u017eo Zero Waste Europe<\/a>. Konec januarja letos smo Ekologi brez meja preko programa Zero Waste Slovenija<\/a> postali nacionalna organizacija za Slovenijo.<\/p>\n

Ob\u010dina, ki \u017eeli postati del mre\u017ee Zero Waste, mora izpolnjevati dolo\u010dene pogoje. V prvi vrsti mora sprejeti Zero Waste definicijo<\/a>, ki se zavzema za vzpostavitev kro\u017enega gospodarstva in ne vklju\u010duje odlaganja ali termi\u010dne obdelave odpadkov v nobeni obliki. Sprejeti mora Zero Waste na\u010drt, v katerem opredeli cilje in roke za doseganje teh ciljev, ti pa so seveda usklajeni s trenutnim stanjem in z dose\u017eki na podro\u010dju ravnanja z odpadki na lokalnem nivoju.<\/p>\n

Ljubljana bi se mre\u017ei lahko pridru\u017eila predvidoma jeseni in in s tem postala prva evropska Zero Waste prestolnica. V praksi to pomeni, da bo Mestna ob\u010dina Ljubljana<\/a> maksimalno okrepila prve tri prioritete na podro\u010dju ravnanja z odpadki (prepre\u010devanje, ponovno uporabo in recikliranje) ter jih praviloma ne bo usmerjala na odlagali\u0161\u010da in v se\u017eigalnice oziroma bo tja usmerjeno koli\u010dino odpadkov zmanj\u0161ala na najni\u017ejo mo\u017eno raven.<\/p>\n

V Mestni ob\u010dini Ljubljana nastane manj kot 300 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, trenutno jih lo\u010deno zberejo preko 55 odstotkov dele\u017e pa vztrajno nara\u0161\u010da. <\/b>Konkretni cilji Mestne ob\u010dine Ljubljana do leta 2025 so zmanj\u0161ati letno koli\u010dino preostanka odpadkov na prebivalca na 60 kilogramov, zni\u017eati koli\u010dino odlo\u017eenih odpadkov na manj kot 30 kilogramov na prebivalca ter prese\u010di 75\u2212odstotni dele\u017e lo\u010denega zbiranja. Do leta 2035 na\u010drtujejo, da bodo na izvoru lo\u010deno zbrali ve\u010d kot 80 odstotkov vseh komunalnih odpadkov, koli\u010dina preostanka me\u0161anih odpadkov za obdelavo pa bo padla pod 50\u00a0kilogramov na prebivalca.<\/p>\n

\"kako-locevati\"<\/a>
\nPrebivalci Ljubljane bodo do leta 2025 lo\u010deno zbrali ve\u010d kot 75 % odpadkov <\/em>
\n(foto: www.snaga.si<\/em><\/p>\n

Pomemben del vsakega Zero Waste na\u010drta je ravnanje z me\u0161animi odpadki, ki jih pri nas odlagamo v \u010drni zabojnik. Zakonodaja zahteva, da te odpadke pred odlaganjem obdelamo. Zato in tudi zaradi izlo\u010danja dodatnih koli\u010din materialov za recikliranje je za doseganje Zero Waste ciljev nujno potrebna infrastruktura, v katero sodi mehansko-biolo\u0161ka obdelava odpadkov (MBO). MBO je kombinacija mehanskih in biolo\u0161kih procesov za obdelavo komunalnih odpadkov pred odlaganjem.<\/p>\n

Namena mehansko-biolo\u0161ke obdelave odpadkov sta zmanj\u0161anje koli\u010dine odpadkov, namenjene na odlagali\u0161\u010de, in izlo\u010danje frakcij, ki jih lahko recikliramo. Po mehanski obdelavi me\u0161anih odpadkov dobimo te\u017eko in lahko frakcijo.\u00a0 Te\u017eka frakcija gre na odlagali\u0161\u010de, lahka frakcija pa je v klasi\u010dnih na\u010dinih ravnanja z odpadki namenjena energetski izrabi. Pri Zero Waste pa je druga\u010de: lahke frakcije ne izrabimo kot gorivo, pa\u010d pa jo usmerimo v snovno izrabo (recikliranje). Celotni proces se imenuje MRBT (Material Recovery, Biological Treatment ali snovna izraba, biolo\u0161ka obdelava). V Italiji so \u00a0podjetja, ki iz lahke \u00a0frakcije<\/a> izdelujejo plasti\u010dne izdelke, kot so lon\u010dki za ro\u017ee, klopi in palete. \u010ce lahko frakcijo\u00a0 usmerimo v termi\u010dno obdelavo sicer pridobimo nekaj energije, a jo recikliranje in u\u010dinkovita raba virov neprimerno ve\u010d prihrani. Z izgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO<\/a> Ljubljana) bo Ljubljana dobila sodobno infrastrukturo, s katero bo omogo\u010deno dodatno izlo\u010danje uporabnih frakcij, ki jih bodo postopoma vedno ve\u010d usmerjali v snovno izrabo oziroma recikliranje.<\/p>\n

Isto infrastrukturo je mo\u010d uporabiti tudi za dodatno razvr\u0161\u010danje lo\u010deno zbranih frakcij, kot sta embala\u017ea in papir. Hkrati bodo ob\u010dine, vklju\u010dene v projekt RCERO Ljubljana, imele ni\u017eje stro\u0161ke ravnanja z odpadki, saj sta tako odlaganje kot termi\u010dna obdelava dra\u017eja od recikliranja lahke frakcije. Pri tem ne smemo pozabiti na ostanke po termi\u010dni obdelavi \u2013 ti gredo na odlagali\u0161\u010de.<\/p>\n

Zero Waste pa ni usmerjen zgolj v ravnanje z lahko frakcijo. S pomo\u010djo rednih analiz sestave me\u0161anih odpadkov snuje ukrepe za doseganje ve\u010djih dele\u017eev lo\u010deno zbranih odpadkov na izvoru in s proizvajalci sodeluje pri oblikovanju izdelkov, ki so bolj prijazni do okolja.<\/p>\n

Eden najpomembnej\u0161ih delov Zero Waste koncepta je prepre\u010devanje nastajanja odpadkov. To je najbolj za\u017eeleno ravnanje z njimi. Skupna evropska zakonodaja ga definira kot ukrepe, ki zmanj\u0161ajo koli\u010dino odpadkov, \u0161kodljive vplive ali vsebnost nevarnih snovi v materialih in izdelkih. Med tak\u0161ne ukrepe sodijo na primer omejevane uporabe plasti\u010dnih vre\u010dk ali plastenk, zmanj\u0161evanje uporabljene embala\u017ee in prodaja izdelkov brez embala\u017ee, spodbujanje uporabe pralnih plenic, kompostiranje doma,\u00a0 zelena nabava v javni upravi in podjetjih, preoblikovanje izdelkov za recikliranje, itd.<\/p>\n

Zero Waste ob\u010dine nenehno zni\u017eujejo koli\u010dine odpadkov na odlagali\u0161\u010dih ali v objektih za termi\u010dno obdelavo odpadkov, saj hkrati izvajajo ukrepe na dveh ravneh. Aktivnosti so namre\u010d namenjene pove\u010devanju dele\u017ea lo\u010denega zbiranja in snovne izrabe me\u0161anih odpadkov, hkrati pa izvajajo tudi ukrepe za \u00a0prepre\u010devanje njihovega nastajanja. V \u0161tevilnih evropskih Zero Waste skupnostih danes lo\u010deno zberejo \u017ee ve\u010d kot 80\u00a0 v nekaterih pa celo 90 odstotkov komunalnih odpadkov.<\/p>\n

\"graph-capannori\"<\/a>
\nCapannori: 39 % manj nastalih in 82 % lo\u010deno zbranih odpadkov (vir: Regija Toskana)<\/em><\/p>\n

Ko govorimo o vi\u0161jih dele\u017eih lo\u010deno zbranih frakcij na izvoru pogosto sli\u0161imo, da so s tem povezani tudi vi\u0161ji stro\u0161ki. Primeri prakse Zero Waste ob\u010din v Evropi dokazujejo ravno nasprotno: stro\u0161ki ravnanja z odpadki v Zero Waste ob\u010dinah so praviloma ni\u017eji kot v drugih ob\u010dinah, saj ukrepi prepre\u010devanja odpadkov, visoki dele\u017ei lo\u010deno zbranih frakcij in maksimalna snovna izraba komunalnih odpadkov pomembno zni\u017eujejo stro\u0161ke ravnanja z \u00a0njimi. Razveseljivo je, da Mestna ob\u010dina Ljubljana med drugim na\u010drtuje tudi pripravo tarifnega sistema po principu \u201cpla\u010daj toliko, kolikor odvr\u017ee\u0161\u201d, ki bi bil za uporabnike najbolj pravi\u010den.<\/p>\n

\"priula-cene\"<\/a>
\nCene odvoza odpadkov v regiji Priula z Zero Waste strategijo (zeleno) in povpre\u010dje v Italiji (rde\u010de) (vir: Contarina)<\/em><\/p>\n

<\/p>\n

Odlo\u010ditev Mestne ob\u010dine Ljubljana je usklajena z zavezo Evropske Unije, da bo zmanj\u0161ala nastajanje odpadkov in jih reciklirala tako, da bodo postali osrednji in zanesljiv vir materialov za njeno gospodarstvo, energetsko predelavo pa omejila samo na odpadke, ki jih ni mo\u017eno reciklirati. To zavezo je Evropska komisija ponovila v prej\u0161nji teden sprejetem paketu Na poti h kro\u017enemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov<\/i>. Nove politike na podro\u010dju odpadkov ozna\u010duje kot pomemben prispevek k gospodarski rasti\u00a0 in konkuren\u010dnosti ter odpiranju novih delovnih mest, \u00a0ki ob nizkih stro\u0161kih prispevajo k bolj\u0161emu stanju okolja. Komisija zato predlaga nove, vi\u0161je cilje na podro\u010dju odpadkov: do leta 2030 reciklirati ali ponovno uporabiti 70 % komunalnih odpadkov, do istega leta reciklirati 80 % odpadne embala\u017ee z vmesnimi cilji 60 % do leta 2020 in 70 % do leta 2025 ter do leta 2025 zni\u017eati koli\u010dine zavr\u017eene hrane vsaj za 30 %. Preko evropskih sredstev bo podpirala prizadevanja za integrirano ravnanje z odpadki, vklju\u010dno z infrastrukturo za lo\u010deno zbiranje, ponovno uporabo in recikliranje.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Dodatne informacije:<\/p>\n