Zbornica komunalnega gospodarstva v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor tudi v letošnjem letu koordinira vseevropsko akcijo Evropski teden zmanjševanja odpadkov. Letošnja tema naslavlja ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov v sistemu krožnih skupnosti, pri čemer poudarja pomen sodelovanja in solidarnosti. Ravno sodelovanje in solidarnost sta tisti vrlini, ki smo ju v vedno bolj individualizirani družbi skozi čas pričeli opuščati. Naše babice in dedki so nam pripovedovali zgodbe o sodelovanju in solidarnosti na vasi pri vsakodnevnih kmečkih opravilih, pa naj je šlo za košnjo, žetev ali pa koline. Takrat so združili moči z vsemi resursi, ki so jih premogli, in delo opravili skupaj. Vaščani so si medsebojno pomagali, kar je gradilo trdne vezi med njimi in zagotavljalo uspehe pri tistih opravilih, kjer zmožnosti posameznika ne bi zadoščale.

Kaj pa danes? Danes smo priča sodelovanju predvsem na družbenih omrežjih, na solidarnost pa se spomnimo povečini le takrat, ko nas k temu pozovejo različne humanitarne akcije. Kakšne spremembe v naši družbi so potrebne, da bi sodelovanje in solidarnost v pravem pomenu zopet prišla do izraza?

Običajno človek zelo hitro oblikuje sodelovalne skupnosti takrat, ko se počuti ogroženega, ko ga je strah za njegovo blaginjo ali obstoj. Te dni v Glasgowu na Škotskem poteka podnebna konferenca COP26, na kateri svetovni voditelji opozarjajo na vprašljivost obstoja človeštva, če ne spremenimo naših teženj po naravnih virih in če ne zmanjšamo onesnaževanja našega okolja. Marsikateri okoljski aktivist si od te konference ne obeta prav veliko. Že mnogokrat je bilo slišati in videti preveč besed, ki pa se na koncu niso udejanjile. Predvsem ekonomski interes posameznih multinacionalk in posredno vplivnih držav je premočan, da bi do kakšnih drastičnih sprememb lahko prišlo v kratkem času. Ko ekonomski interes multinacionalk in vplivnih držav združimo še s fenomenom »skupnih pašnikov« posameznika, pa sta potrebno sodelovanje in solidarnost še toliko težje uresničljiva. Moramo res začutiti prazne želodce in bes narave, da se bomo s skupnimi močmi lotili potrebnih sprememb tako ekonomskih modelov družbe kot tudi vedenjskih navad posameznika v dobrobit stabilnega naravnega okolja?

Na spremembo ekonomskih modelov bomo verjetno morali še počakati, lahko pa jih s spremembo vedenjskih navad posameznika (ali skupnosti) pospešimo. Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov je zgolj ena od priložnosti, da se dodatno spodbudi posameznike ali organizacije k oblikovanju skupnosti, v katerih lahko s sodelovanjem in solidarnostjo dosežemo manj odpadkov. Morda pa bodo ravno to zametki dobrih praks, ki bi se lahko uporabile v širšem okolju.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali društva Ekologi brez meja.