Zero waste občine in turizem
Zgodba Ljubljane
Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so se med prvimi občinami pridružile zero waste mreži in že pred tem uvedle prvi model ločenega zbiranja v Sloveniji. Med drugim so dokazale, kako pomembna je vloga skupnosti za dosego pozitivnih sprememb na področju zmanjševanja odpadkov in tako leta 2019 zbrale več kot 80 % ločenih frakcij.
Zgodba Vrhnike
Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so se med prvimi občinami pridružile zero waste mreži in že pred tem uvedle prvi model ločenega zbiranja v Sloveniji. Med drugim so dokazale, kako pomembna je vloga skupnosti za dosego pozitivnih sprememb na področju zmanjševanja odpadkov in tako leta 2019 zbrale več kot 80 % ločenih frakcij.
Krovni načrt za zero waste
Vizija krožnega gospodarstva za Evropo – konkretni scenariji in načrti za zero waste v vaši
občini, ki bralcem ponuja več izhodišč za odgovor na vprašanje, kje začeti pri uvajanju zero waste strategije.
10 orodij za občine na poti do zero waste
Orodja vključujejo vodilna načela zero waste koncepta, 10 jasno razloženih korakov pri oblikovanju načrta za zero waste na občinski ravni in kritičen pregled nekaterih mitov in izmišljotin, povezanih konceptom. V sklopu tega priročnika je nastal tudi kalkulator potencialnih prihrankov, da si lahko lažje predstavljate koristi, ki jih sprejetje zero waste politik lahko prinese.
Priročnik za zero waste občine
Vsebuje priporočila za vzpostavitev, izvajanje in spremljanje programa zero waste na občinski ravni.
Smernice in gradiva za vključevanje zero waste koncepta v turizmu
Odpadki v turizmu so resen okoljski problem, še posebej na območjih z visoko koncentracijo turističnih aktivnosti in privlačnimi naravnimi znamenitostmi. Dnevna potrošnja različnih izdelkov porablja naravne vire in energijo za njihovo pridelavo ali izdelavo ter transport. Ko postanejo odpadki, pa so povezani z onesnaževanjem voda, prsti in izgubo biotske pestrosti
Učni načrt za zero waste ambasadorje
Ponuja podporo pri usposabljanju zero waste ambasadorjev z namenom poučevanja najpomembnejših konceptov in praktičnega znanja kako vpeljati in izvajati zero waste strategije na lokalni ravni.
Učni načrt za zero waste trenerje
Ponuja okvir in nabor načel z namenom poučevanja najpomembnejših konceptov in praktičnega znanja o tem, kako izobraževati različne ciljne skupine o zero waste in drugih kompleksnih temah.
Zero waste priročnik
Ponuja podporo izvajanju učnih načrtov za zero waste ambasadorje in trenerje, s splošnim ciljem okrepiti in razširiti zero waste kompetence med snovalce sprememb po vsej Evropi ter jih opolnomočiti, da podpirajo in vodijo svoje skupnosti k dolgoročnim sistemskim spremembam.
Zavržena hrana
Rešimo hrano, rešimo planet
V priročniku smo se bomo posvetili užitnemu delu hrane in možnostim za zmanjšanje zavrženega užitnega dela pri petih izvorih nastajanja: gospodinjstva, javne in izobraževalne ustanove, trgovine in restavracije.
Ne meč'mo hrane stran!
Tekom projekta Ne meč'mo hrane stran! smo Ekologi brez meja poleg različnih ozaveščevalnih aktivnosti raziskali stanje in možnosti preprečevanja zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za ostarele. Opravljena pilotna raziskava je prva tovrstna pri nas in daje pomemben vpogled v celoten sistem ravnanja s hrano v javnih zavodih.
Za šole in vrtce brez zavržene hrane
Ekologi brez meja smo skupaj s partnerji eTRI v letu 2014 izvedli pilotne preglede v 30 šolah, vrtcih in centru obšolskih dejavnosti glede ravnanja z odpadno in zavrženo hrano.
Raziskava o navadah ravnanja z zavrženo hrano
Ena tretjina Slovencev je prepričana, da zavrže mnogo preveč hrane. Največ zavržemo zelenjave in sadja, kar v večini celo uvažamo. Temu sledijo kruh in mlečni izdelki. V manj kot polovici gospodinjstev ostanke hrane ne zavržejo takoj po obroku. Skoraj četrtina zavržene hrane konča v zabojnikih za mešane odpadke in v prehrani domačih živali. Čas je za akcijo.
Ponovna uporaba in popravila
Zaženimo ponovno uporabo!
Priročnik je namenjen skupnostnim pobudam, nevladnim organizacijam in lokalnim odločevalcem, ki želijo vzpostaviti ali okrepiti projekte ponovne uporabe v svojih skupnostih.
Ponovna uporaba - trend sedanjosti za prihodnost
Raziskava med centri ponovne uporabe in potrošniki z namenom ugotoviti razsežnost in zanimanje za nakupe rabljenih izdelkov.
Raziskava o popravilih
Ena izmed aktivnosti projekta Krožnih skupnosti (Communities go Circular) je bila preveriti, kakšen odnos imamo do popravil ter predvsem, kaj so tisti dejavniki ki nas za popravilo motivirajo ali pa nas od njih odvračajo.
Pregled stanja pravice do popravil
V letu 2023 je bilo sprejetih več spodbudnih ukrepov na evropski ravni, ki so začrtali, kako bo z (zanemarjenimi) popravili v prihodnje. Dajejo odlično osnovo, a ostaja še ogromno rezerv, da bi popravila lahko res zaživela. Da bi si uredili misli, smo pripravili dokument s stališči, ki orisuje tako pomanjkljivosti evropske ureditve, kot vidike, na katere bomo morali biti pozorni pri prenosu v Slovenijo.
Vseslovenska raziskava o (odvrženih) oblačilih
Raziskavo med potrošniki, proizvajalci, trgovci z novimi in rabljenimi oblačili, zbiralci in predelovalci odpadkov smo izvedli Ekologi brez meja v sodelovanju s partnerji projekta društvom Focus in Pravično trgovino 3MUHE Slovenija. Organizacije, ki se že več let ukvarjamo z okolju in ljudem prijazno modo, tako opozarjamo na ključne probleme hitre mode – hiperprodukcijo, nizke cene in slabo kakovost oblačil.
Priročnik za spodbujanje uporabe pralnih plenic na občinski ravni
Z namenom, da raziščemo prednosti pralnih plenic in jih tudi izpostavimo, je nastal priročnik, ki podrobneje opisuje, kako bi lahko na občinski ravni prispevali k njihovi večji uporabi in s tem še kje prihranili.
Raziskava o evropskih trgovinah brez embalaže
Pod okriljem Zero Waste Europe je izšla študija o trenutnem stanju in potencialni rasti trga trgovin brez embalaže. Na našo pobudo je v prvi tovrstni evropski študiji sodelovala tudi Slovenija. Dolgoročna ocena kaže, da imajo trgovine brez embalaže velik potencial, da postanejo pomemben del evropskega trga.
Priročnik za organizacijo izmenjav oblačil
Na 90 izmenjavah, ki jih je obiskalo 4200 obiskovalcev, smo pred odlaganjem in sežiganjem rešili 6 ton oblačil. Po sedmih letih rednih mesečnih dogodkov bi radi to dobro prakso ponovne uporabe oblačil prepustili drugim organizatorjem po vsej Sloveniji, predvsem pa k izmenjavam spodbudili vse državljane.
Plastika
Analiza implementacije Direktive (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje
Direktiva je ob sprejetju pred petimi leti pomenila prelomnico na področju zmanjševanja plastičnega onesnaževanja, z raziskavo pa smo ugotovili stanje izvajanja v praksi in pripravili priporočila za izboljšave za doseganje zastavljenih ciljev.
Mikroplastika prisotna do Beograda
Sodelovanje med znanstveniki in mladimi je pod okriljem tria predsedovanja Svetu EU hkrati potekalo še v Nemčiji in na Portugalskem ter se ob Dnevu Save 2022 na pobudo Savske komisije razširilo še na Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino.
Tri četrtine vzorcev iz slovenskih rek je onesnaženih z mikroplastiko
Mladi so znanstvenikom pomagali pri pionirskem delu - množičnem vzorčenju mikroplastike v slovenskih rekah, s katero je po trenutnih rezultatih onesnaženih več kot tri četrtine analiziranih rek.
Sava najbolj onesnažena z mikroplastiko
V spomladanski del projekta je bilo vključenih 795 udeležencev iz 33 osnovnih in 18 srednjih šol. Vzorčenje je potekalo na 35 različnih vodotokih, analiza makroplastike pa kaže, da je približno 70 % odpadkov ob rekah plastičnih (v Nemčiji ta predstavlja približno 50 %). V vseh slovenskih akcijah je bilo najdenih 49 zaščitnih mask.
Plastika pod drobnogledom
V raziskavi smo analizirali 52 vzorcev urina posameznikov iz Slovenije, Španije, Belgije, Bolgarije, Latvije in Portugalske. Na naš poziv so se odzvali odločevalci, umetniki, novinarji, strokovnjaki in druge javne osebnosti, med njimi tudi podpredsednica Evropske komisije, Margarete Vestager.
Razno
Raziskava o nasmetenosti slovenskih cest
Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov. Kar slaba tretjina (32,1 %) pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice.
Raziskava o nenaslovljeni oglasni pošti
Ekologi brez meja smo po slabih petih letih ponovili raziskavo o nenaslovljeni oglasni pošti v Sloveniji. Povprečno je gospodinjstvo v merjenem obdobju prejelo več kot 2 kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte na mesec, kar pomeni dobrih 25 kg na leto. V primerjavi z letom 2019 to pomeni zmanjšanje za dobrih 20 %.
Košarica dobrin in embalaža v njej
Analiza embalaže 67 najpogostejših izdelkov, ki pristanejo v slovenskih nakupovalnih košaricah.