Avtor: Katja Sreš, dne 12. February 2020, 11:02

Ekologi brez meja so se posvetili ponovni uporabi in opravili raziskavo med centri ponovne uporabe in potrošniki z namenom ugotoviti razsežnost in zanimanje za nakupe rabljenih izdelkov. 

Uspeh držav na področju ravnanja z odpadki se večinoma meri z odstotki recikliranih odpadkov, redkeje s količino nastalih. Za opredelitev uspeha držav na tem področju bi morali upoštevati tudi aktivnosti preprečevanja nastajanja odpadkov, kar je najlažje meriti pri ponovni uporabi. A glede na to, da tako na nacionalni kot evropski ravni ne razpolagamo niti z dobrimi podatki, kaj šele s konkretnimi spodbudami in programi, ostajamo mnogokrat le pri besedah. Ekologi brez meja so se zato odločili pridobiti vsaj okviren vpogled v izvajanje popravil, nakupa iz druge roke in izmenjav v praksi. 

Po podatkih iz portala Manj je več, kjer so na enem mestu zbrane informacije o vseh centrih ponovne uporabe, v Sloveniji deluje 25 takšnih centrov, kamor je moč prinesti izdelke, ki jih ne potrebujemo več. Ti izdelki so po potrebi deležni popravila ali preoblikovanja v nove izdelke, cilj vseh pa je, da se z novimi lastniki podaljša njihova življenjska doba. Po podatkih od 19 centrov je v letu 2019 novo življenje dobilo več kot 185 tisoč izdelkov, ki bi sicer končali na odlagališčih ali v sežigalnicah. Ekologi brez meja so spremljali tudi trend zadnjih petih let (2015—2019). Ugotavljajo pozitivno rast, v preučevanem obdobju pa je nove lastnike dobilo več kot 2.200 ton pohištva, oblačil, športnih rekvizitov in tehnične opreme, ki predstavljajo vsebino več kot 75 ladijskih zabojnikov

Ponovna uporaba pa se udejanja tudi z nakupom in prodajo rabljenih izdelkov prek spleta (družbena omrežja, spletne strani) in trgovin z oblačili iz druge roke, kjer število oglasov iz leta v leto raste, prav tako pa narašča število menjav v družinskih in prijateljskih krogih. Na letni ravni je na Bolhi, najbolj poznanem portalu za posredovanje izdelkov iz druge roke, objavljenih več kot 2 milijona oglasov. Na lestvico največkrat iskanih so se v 2019 zvrstili izrazi tomos, stružnica in vrtni traktor. Na največjem portalu za podarjanje dobrin Podarimo.si pa se največkrat izmenjajo stanovanjska oprema ter oblačila in obutev. Popolnoma unikaten koncept ponovne uporabe izvajajo v ljubljanski Knjižnici reči, kjer 210 športnih, gospodinjskih in tehničnih pripomočkov izposojajo. V 2019 je bilo opravljenih 350 takšnih izposoj, povpraševanje za izposoje kot alternativa nakupu novih izdelkov pa prav tako letno raste. 

Uporaba izdelkov iz druge roke raste predvsem na račun povpraševanja potrošnikov, po podatkih SURS pa je naraslo tudi število zaposlenih oseb v dejavnosti popravil. Ekologi brez meja so zato pridobili vpogled tudi v potrošniške navade. Dve petini od 596 vprašanih posameznikov izdelke (večinoma tekstil), ki jih ne potrebujejo več, prodajo oz. podarijo naprej vsak drugi mesec oz. večkrat letno. Izdelčno skupino, kamor sodijo oblačila, tudi največkrat sami popravijo, medtem ko je najpogostejši obisk pri profesionalnem serviserju v primeru okvare tehničnih izdelkov. Več kot polovica sodelujočih v raziskavi je že kupila rabljena oblačila in pohištvo, medtem ko obiski izmenjevalnih dogodkov še niso tako popularni - tri petine vprašanih še nikoli ni obiskalo takšnih dogodkov, tisti, ki se izmenjav udeležujejo, pa jih želijo še več - tudi izven prestolnice in za izdelke, kot so orodje in športna oprema. Prvi dve mesti med razlogi za izvajanje praks ponovne uporabe v vsakdanjem življenju po mnenju posameznikov zasedata odgovoren odnos do okolja in finančni prihranek

Ponovna uporaba pa ne more obstati le na plečih posameznikov in nevladnikov. Da bo morala Slovenija narediti še kak korak naprej na tem področju zahteva tudi Evropska unija, ki pospešeno spodbuja promocijo ponovne uporabe, eko dizajn, nove poslovne modele, storitveno ekonomijo, finančne spodbude in raziskave. Unija pa razmišlja tudi o ločenem zavezujočem cilju priprave na ponovno uporabo, kar je ključno vodilo za izboljšave na sistemski ravni. Nekatere države te ambiciozne korake preprečevanja nastajanja odpadkov že udejanjajo, več jih ima cilje za posamezne snovne tokove (pohištvo in e-oprema), španski Baleari pa imajo za cilj do 2030 5 % vseh zavrženih izdelkov ponovno uporabiti. 

Dodatne informacije: