Avtor: Katja Sreš, dne 10. march 2020, 13:03

Vrtimo se v začaranem krogu. Požari v zbirnih centrih odpadkov, embalažna kriza in dilema sežig odpadkov da ali ne. Dejstvo je, da sistem ravnanja z odpadki trenutno ne deluje najbolje, a vrtenje v krogu nam ne bo pomagalo. Za začetek bi morali pri razmislekih razmejiti težavo s kupi odpadne embalaže, ki so aktualna posledica preteklih neskladij sistema, in jih moramo nujno rešiti čim prej. Drugo pa so naše odločitve, kako bomo v prihodnje ravnali z odpadki - ali bomo odločno zakorakali v smeri zmanjševanja, ponovne uporabe in boljšega recikliranja ali pa bomo sprejemali najdražje rešitve, ki h ohranjanju omejenih naravnih virov ne prispevajo ničesar.

Rešitve bi morali iskati na izvoru, česar se zavedajo tudi civilne iniciative, ki si prizadevajo, da bi šlo reševanje odpadkovne krize ter ohranjanje okolja in zdravja ljudi z roko v roki. Trenutno sta pereči dve zgodbi, o katerih je mogoče veliko brati tudi v medijih. Da osvetlimo ozadje, smo se pogovarjali z dvema civilnima iniciativama, ki sta predstavili aktualno stanje in zahteve.

Šoštanj

Pri Šaleškem EKO gibanju stavijo na zdravje prebivalcev že tako obremenjene doline z okolje uničujočimi dejavnostmi rudarjenja, pridobivanja električne energije in druge industrije. Odpadki so privlačna dejavnost za netransparentne prakse, zato aktivisti opozarjajo: "Življenjska doba TEŠ se mora zaključiti z življenjsko dobo Premogovnika Velenje in se ne sme nikoli spremeniti v sežigalnico!" V ospredje postavljajo takojšnje prenehanje vseh aktivnosti v zvezi s sosežigom v TEŠ in zadržanje ter čimprejšnje pisanje nove uredbe o sežigu, pri kateri bo sodelovala medicinska in okoljevarstvena stroka ter civilna družba. Pri doseganju rešitev za ta problem, ki jo vidijo v dosledno upoštevani strategiji za vzdržno in naravi prijazno ravnanje z odpadki, vidijo problem v vplivu kapitala, ki je ‘sproduciral’ neobčutljivo družbo. Tej anomaliji se zoperstavljajo z zadržanjem in izpodbijanjem sporne uredbe o sežigu in sosežigu, vključitvijo v postopek pridobivanja okoljskega dovoljenja za sosežig, pogovori z lokalnimi avtoritetami in razvojem koncepta strategije sonaravnega razvoja Šaleške doline. 

Anhovo

116 km bolj zahodno od Šoštanja zgodba ni nič kaj dosti drugačna. V Anhovem po poročanju Civilne iniciative Danes, ki je tesno povezana z gibanjem Eko Anhovo in dolina Soče, vlada “epidemija azbestnih bolezni in izstopa visoka statistika različnih rakavih obolenj. Ne glede na to dejstvo je podjetje Salonit Anhovo d. d. podalo prošnjo za povečanje sosežiga odpadkov, kar je dejanje, ki je nedopustno.” Motor želenih sprememb v dolini Soče apelira na ozaveščenost in povezovanje prebivalcev: “Imamo občutek, da je večina občanov že dvignila glavo, premagala svojo zadržanost in prestopila mejo strahu.” S pomočjo lokalne skupnosti si tudi Anhovčani prizadevajo za ureditev stanja s poudarkom na izenačenju mejne vrednosti sosežigalnic in sežigalnic, takojšnjem prenehanju sežiganju nevarnih odpadkov in reviziji okoljevarstvenega dovoljenja Salonit Anhovo d.d. Slednje (torej, že sprejeto okoljevarstveno dovoljenje) je po mnenju CI Danes tudi glavna ovira na poti do cilja - zdravih ljudi in čistega okolja. 

Prav je, da prizadevanja civilnih iniciativ, ki se borijo za zdrave ljudi in čisto okolje, podpremo. Pa čeprav smo na zemljevidu daleč stran od opisanih gorečih točk. Prebivalcem doline Soče in Šaleške doline ter vsem ostalim, ki se bodo morda morali soočiti s težnjami po vzpostavitvi sežigalnice v svojem okolju, bomo najbolj pomagali, če spremenimo svoje nakupne navade, navade ravnanja z odpadki in naravnimi viri ter uvedemo zero waste korake v vse pore naših življenj. Najboljši je namreč tisti odpadek, ki sploh ne nastane. 

foto: Branko Furlanič