Slovenci smo eni največjih porabnikov nagrobnih sveč v Evropi. Vsak Slovenec odnese na grobove v povprečju več kot 12,5 nagrobnih sveč na leto, od tega okoli 1. novembra okoli šest sveč.
Slovenski proizvajalci, pridobitelji in uvozniki, dajo na leto v promet približno 10.000 ton (25 milijonov kosov) nagrobnih sveč, iz katerih nastane več kot 4.000 ton odpadkov.
V skladu z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami morajo od 1. 1. 2010 naprej upravljavci pokopališč, proizvajalci, pridobitelji in uvozniki ter zbiralci sveč zagotoviti ustrezen sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Vsak upravljavec pokopališča mora imeti urejeno zbiranje in začasno skladiščenje odpadnih sveč na pokopališču, ločeno od preostalih odpadkov. Na hektar pokopališča morajo biti tako urejeni najmanj trije kubični metri skladiščnega prostora, da se lahko tako zbrane sveče nato odda javni službi za ravnanje z odpadki.
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami določa, da odpadne nagrobne sveče niso nevarni odpadki, vendar njihovo odstranjevanje lahko povzroča škodljive vplive na okolje. Odpadne nagrobne sveče niso primerne za odlaganje na odlagališčih komunalnih odpadkov, saj se zaradi razkrajanja plastike iz polivinil klorida (PVC) sprošča v okolje z izcednimi vodami tudi klor, ki nastaja tudi pri sežigu PVC. Zato je pomembno, da je urejen učinkovit sistem zbiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč. Sestavni deli nagrobnih sveč, ki so izdelani pretežno iz plastike ali stekla ter kovine, se uvrščajo med embalažo. Zato je odpadne nagrobne sveče potrebno oddajati ločeno, v posebej za ta namen postavljene zabojnike na pokopališčih, na katerih je vidna oznaka z napisom »Samo za odpadne nagrobne sveče«.
Foto: Siol.net
Upravljavci pokopališč morajo zagotoviti, da so obiskovalci pokopališč obveščeni o možnosti in obveznosti ločenega zbiranja odpadnih nagrobnih sveč.
Povprečna nagrobna sveča, tako parafinske kot elektronske, je sestavljena v 33 odstotkih iz plastičnih materialov, med katerimi prevladuje PVC (okoli 96 odstotkov), sledi PP (okoli 2 odstotka) ter PE in PET (od 1 do 2 odstotka). Ker imajo našteti plastični materiali različne kemijske lastnost, jih je potrebno v fazi sortiranja dosledno ločevati.
V nagrobni sveči je še parafin (vosek), ki predstavlja kar 49 odstotkov skupne teže nagrobne sveče, kovine, ki predstavljajo en odstotek skupne teže, en odstotek teže pa predstavljajo baterije pri elektronskih nagrobnih svečah. Približno 16 odstotkov celotne mase prevzetih odpadnih nagrobnih sveč predstavljajo nečistoče in ostali materiali, ki jih ni mogoče predelati.
Ko se odpadne nagrobne sveče sortirajo in razvrščajo, se jih najprej loči po materialih: odstrani se kovinske pokrovčke, plastiko pa se razdeli na zgoraj opisane plastične frakcije. Sodobna in okolju prijazna tehnologija recikliranja omogoča predelavo okoli 75 odstotkov sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč. Tako z recikliranjem ene tone odpadnih nagrobnih sveč v povprečju pridobimo več kot 290 kilogramov plastike, okoli 440 kilogramov parafina, 10 kilogramov kovin in 6 kilogramov baterij.
Reciklirane materiale je mogoče uporabiti za izdelavo manj zahtevnih plastičnih in kovinskih izdelkov ali ponovno izdelavo nagrobnih sveč. Po drugi strani pa ena tona odpadnih nagrobnih sveč, ki je ne recikliramo, obremeni okolje s 330 kilogrami plastike, 10 kilogrami kovin, 10 kilogrami baterij (nevarni odpadek!) in 160 kilogrami nečistoč in ostalih nerazgradljivih materialov.
V Sloveniji odpadne sveče zbira več podjetji, predelovalec pa je le en: Plastkom. Sveče razdelijo na različne frakcije: predelan vosek gre nazaj v proizvodnjo sveč, plastiko prodajajo kupcem v tujino, kakšnih enajst ton železja od pokrovčkov pa ostane v Sloveniji.
Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo vpliv odpadnih nagrobnih sveč na okolje?
Izrabljene nagrobne sveče končajo kot problematičen odpadek, zato jih kupujmo v zmernih količinah. Bolj kot količina, ki jo prinesemo na grobove svojcev, velja iskrenost naših misli in to, da se jih spomnimo umrlih.
Na tržišču obstajajo poleg navadnih nagrobnih sveč tudi baterijske in inovativne sveče na sončno energijo. Sveče na baterijo so zelo okoljsko sporne, saj se hitro kvarijo in redno proizvajajo nevarne odpadke – baterije (in vezje). Sveče na sončno energijo so iz tega vidika boljše, saj ne potrebujejo ne baterij ne vzdrževanja - prikazane na sliki imajo pričakovano življensko dobo kar 10 let.
Nesporno najbolj okolju prijazne, a malo manj praktične, pa so nezaščitene sveče iz čebeljega voska, saj so popolnoma biorazgradljive, iz naravnih materialov, brez dodanih dišav ali barv in po možnosti od nedaleč stran (manj emisij pri transportu).
Vir: Interseroh