Čista obala, morje, pokrovčki in čiki

20. septembra bo spet potekala čistilna akcija na slovenski obali, po drugih obalah sveta in še v notranjosti. Vabljeni tja in v branje tega razmisleka o povezavi z aktualnimi ukrepi. Namreč take akcije z zbiranjem podatkov so ena glavnih "krivcev" za prepoved plastičnih slamic za enkratno uporabo, pritrjene zamaške na plastenkah in sorodne ukrepe.

Kot prvo, posredujemo vabilo organizatorjev:

V soboto, 20. septembra 2025, se bomo znova zbrali in skupaj očistili slovensko obalo. To bo že 16. Čista obala – in letos še posebej posebna, saj bomo praznovali tudi 40. obletnico svetovne akcije International Coastal Cleanup (ICC). Milijoni prostovoljcev po svetu bodo v istem času stopili skupaj, da pokažemo: vsak od nas lahko naredi spremembo.

Kdaj? Sobota, 20. september 2025, 10:30 - 12:30 čiščenje, 12:30 - 15:00 spremljevalni program na plaži Krka Strunjan
Kje? Na različnih lokacijah slovenske obale, od Lazareta do Sečovelj

Lani nas je bilo več kot 130, letos si želimo, da nas bo še več.
Vsaka plastenka manj na plaži pomeni korak bližje k čistejšemu morju – in vsaka roka šteje.

 PRIJAVE: Prijave, individualne in skupinske, so še odprte. Prijavi sebe, svoje prijatelje, družino ali sodelavce. 

 VEČ INFO: Pridruži se dogodku tukaj in povabi prijatelje

Andreja Palatinus v imenu ekipe Čista obala

Torej gre za dolgo slovensko tradicijo, še daljšo globalno, z vsem skupaj pa smo povezani tudi mi. Čista obala se je prvič zgodila isto leto kot Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, v nadaljnjih izvedbah pa smo bili redni prostovoljci. ICC kot krovni dogodek organizacije Ocean Conservancy je bil tudi zvesti partner gibanja Let's do it in zdaj mednarodno priznani Svetovni dan čiščenja (World Cleanup Day) je bil že pred potrditvijo v Združenih narodih namenoma zastavljen na iste termine. Letos ni nič drugače! Po vsem svetu, tudi stran od obal bo potekalo čiščenje in Čista obala je naš način praznovanja obeh dni - ICC in WCD.

Poleg čiščenja je ista ena od ključnih ambicij, to je zbrati čim več podatkov o (slabeh) stanju okolja. Na standardiziranih obrazcih vsako leto zberemo na milijone podatkov o posameznih odpadkih, ki so bili odstranjeni s plaž in morja en po en, potem pa še kategorizirani. Ekologi včasih naredimo še analizo blagovnih znamk ali pa podatke obdelamo še za Pirate plastike.

Ti podatki predstavljajo eno redkih zbirk (sploh pa s tako dolgo zgodovino) o oprijemljivi svinjariji, ki konča v naših morjih. Dopolnila in potrdila je izsledke novejših uradnih monitoringov stanja evropskih morij in Evropska unija si ni več mogla zatiskati oči. Prejšnja Evropska komisija je zato začrtala cilj, da bi do 2030 razpolovili količino morskih odpadkov, saj ti ne škodujejo le naravnemu okolju, ampak povzročajo tudi znatno gospodarsko škodo ribištvu in akvakulturi.

Kot eden vidnejših ukrepov za doseganje tega cilja je bila sprejeta SUP direktiva in od tam med drugim prihaja obveza za pritrjene zamaške. Še vedno nas preseneča včasih kar otročji odziv na to spremembo. Ampak vsi ti ukrepi so imeli podlago v podatkih in tudi lanski kažejo, da so zamaški še vedno med prvimi petimi najpogosteje najdenimi odpadki v Evropi. V Sloveniji so od dobrih 12.000 kosov odpadkov tri četrtine predstavljali cigaretni ogorki, a tudi podatki o plastenkah in zamaških so povedni: 44 plastenk (z ali brez zamaška), 184 zamaškov. Obvezna pritrditev bo tako sčasoma poskrbela, da bosta ti dve številki enaki, da bo manj zamaškov mašilo naše plaže! Omejitev je zato povsem utemeljena tudi z lokalnimi podatki.

Vabljeni torej na Čisto obalo, International Coastal Cleanup in World Cleanup day, vse v enem. Še vsakič smo se imeli fino!